Tržna vrednost Volkswagna je padla za 26 milijard evrov, odškodnine in drugi stroški zaradi izgube dobrega imena utegnejo korporaciji odnesti še več deset milijard evrov.

Malo verjetno je, da bi izgube podjetje poskušalo nadomestiti z višjimi cenami vozil za končne kupce. Verjetneje je, da bodo zniževali stroške pri dobaviteljih, tudi slovenskih.

V približno sto velikih in srednjih podjetjih v Sloveniji, ki delajo za avtomobilsko industrijo, je bilo lani zaposlenih skoraj 38.000 ljudi. Eno izmed teh podjetij je Boxmark, v katerem več kot 2.000 zaposlenih šiva prevleke za sedeže različnih modelov volkswagnov, audijev, porschejev, bmwjev, maseratijev in lamborginijev. Direktor Boxmarka Marjan Trobiš meni, da Volkswagen gotovo ne bo varčeval pri kakovosti ˗ tako najverjetneje ne bodo iskali novih dobaviteljev, ampak bodo skušali znižati stroške pri zdajšnjih. In kaj bi to pomenilo za Boxmark? "Glava bi nas bolela pred petimi leti, ko smo več kot polovico izdelkov dobavljali koncernu Volkswagen. V zadnjih letih pa smo posel razpršili še na druge kupce, tako da je delež proizvodnje za Volkswagen okrog 20 odstotkov," pravi Trobiš.

Da je prav za primere takih kriz za dobavitelje ključno, da niso vezani le na enega kupca, menijo tudi v Hidrii, ki pokriva 15 odstotkov svetovnih potreb po sistemih za hladen zagon dizelskih motorjev. Bolj kot na nemške proizvajalce avtomobilov so sicer vezani na francoske. "Če bi prišlo do velikih padcev prodaje pri določenih blagovnih znamkah, predvidevamo, da bodo ta delež prodaje zasedle preostale znamke. Za nas bi lahko to tako imelo celo določene pozitivne učinke," pravi direktor Hidrie Iztok Seljak. V Hidrii namreč izdelujejo svečke za hladen zagon dizelskega motorja s senzorjem tlaka, s pomočjo katerih je mogoče porabo motorjev dizelskih vozil znižati tudi do 30 odstotkov. Za dobavo te inovativne tehnologije že imajo za več kot 110 milijonov evrov naročil, zato se prihodnosti, ne glede na razplet afere, ne bojijo.

Novica o Volkswagnovi goljufiji je vnesla nemir tudi med 300 zaposlenih v podjetju Sumida na Blejski Dobravi, kjer s prodajo elektronskih sestavnih delov skupini VW zaslužijo več kot pet od skupaj 22 milijonov evrov na leto. "Seveda smo se zbali," pravi direktor Janez Ločniškar, a dodaja, da hujših posledic za poslovanje ne pričakuje. "Če se bo izkazalo, da podobno kot Volkswagen zavajajo tudi drugi, pa bo težava sploh zvodenela," še meni Ločniškar. Sicer tudi v Sumidi stavijo na inovacije.

Po podatkih analitske službe GZS-ja okrog sto velikih in srednje velikih slovenskih podjetij, ki delajo pretežno za avtomobilsko industrijo, posluje zelo uspešno. Ta podjetja, ki več kot tri četrtine produktov izvozijo, so lani ustvarila dobrih sedem milijard evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj pol milijarde oziroma osem odstotkov več kot leta 2013 in za tretjino več kot leta 2009, ki je bilo za avtomobilsko industrijo še posebej krizno. Podjetja, ki dobavljajo proizvajalcem avtomobilov, so lani ustvarila za 172 milijonov evrov neto dobička, kar je bilo največ v zadnjih osmih letih, in prispevala okrog 20 odstotkov k slovenskemu BDP-ju.

Posledice afere so sicer precej nepredvidljive. Če bo odziv vodstva Volkswagna pravilen, bo padec prodaje zelo verjetno majhen. Vprašanje pa je, ali so goljufali tudi drugi proizvajalci in kako bo afera pretresla celotno avtomobilsko industrijo.