Vlada je v četrtek odobrila še drugi del: 200 milijonov evrov pomoči, ki ga bo HSE-ju nakazala prihodnji teden. HSE naj bi denar vrnil v dveh letih. V DZ-ju je bila sklicana nujna seja komisije za nadzor javnih financ, saj so poslanci zahtevali zagotovila, da bo denar res vrnjen in da je to zadnji državni vložek v energetski holding.

Sorodna novica Vlada odobrila še eno dokapitalizacijo HSE-ja v višini 200 milijonov evrov

"Ne gre za državno pomoč, ampak za dokapitalizacijo z namenom, da se prepreči večja gospodarska škoda, kar bi storil tudi vsak običajen zasebni investitor," je na seji komisije v četrtek dejal Žiga Debeljak, predsednik uprave SDH-ja, in dodal, da HSE v prihodnjih letih pričakuje precej boljše poslovanje skupine.

V Odmevih sta se glede dokapitalizacije HSE-ja soočila minister za finance Klemen Boštjančič in predsednik državnozborske komisije za nadzor javnih financ ter nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Pogovor je vodil Igor E. Bergant.

Minister Boštjančič, ali je bila dokapitalizacija HSE-ja edina možnost za to, da bi preprečili stečaj?

Že od konca poletja SDH kot upravljavec večine državnih naložb, tudi HSE-ja, zelo natančno analizira in preučuje situacijo. Pokazalo se je, da so razmere zaradi zgodovinsko izjemnih pogojev na trgu energentov elektrike pripeljale do težav tudi v energetskih družbah v Sloveniji.

Vse od konca poletja se preučuje in analizira situacijo, ogromno podatkov se je pregledalo in znotraj tega tudi, kakšne so mogoče rešitve. Vlada je že pred časom sprejela poroštveni zakon, znotraj katerega je tudi omogočila HSE-ju do 800 milijonov evrov črpanja sredstev od tega zakona. Kot je povedal predsednik uprave SDH-ja, je HSE-ju uspelo počrpati 185 milijonov evrov, preostalo ni bilo mogoče, ker banke niso dopustile. Kar pomeni, da je dokapitalizacija, ki se bo zgodila v prihodnjih dneh, torej 300 plus 200 milijonov evrov, absolutno najbolj optimalna možnost. Se oproščam, ne gre za dokapitalizacijo, gre za vplačilo dodatnega kapitala.

Sorodna novica Zakaj se elektrika draži? In kaj ima s tem energetska borza?

Gospod Vrtovec, vi vidite alternativo temu, kar se je zdaj zgodilo?

Ena izmed alternativ, ki se je porajala, je bila, da bi HSE šel na trg k bankam po posojilo. Med sejo komisije v DZ-ju pa smo ugotovili, da HSE v bistvu tega ni bil sposoben iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da ima v svoji skupini termodivizijo (Teš), za katero zelo težko dobiš posojila, če imaš v svoji skupini premog. Drugi veliki razlog, za katerega smo izvedeli, pa je prezadolženost tega podjetja. Za podjetje, ki je tako močno prezadolženo, je vprašanje, ali bo lahko vodilo pomembne nove naložbe, zlasti v zeleni prehod. Tukaj imam v mislih divizijo hidroelektrarn, ki so v bistvu zlata jajca celotnega HSE-ja, Dravske elektrarne so bistvenega pomena.

Minister Boštjančič, kaj ta neke vrste dokapitalizacija pomeni za javne finance, za proračun, pa seveda tudi za teh 750 milijonov evrov rezerviranih sredstev za dokapitalizacijo, ki so, zdaj če pomislimo na Geoplin in HSE, pravzaprav že porabljeni?

Ne, ne drži, kar se tiče Geoplina, je bila pred dobrim mesecem situacija bolj zapletena, kot je danes. Takrat smo resno preučevali možnost dokapitalizacije. Takrat je večinski lastnik Geoplina – Petrol – povedal, da tega ni pripravljen in sposoben narediti, pozneje so se razmere toliko izboljšale, da ta dokapitalizacija ni bila potrebna. V tem trenutku se za zdaj pogovarjamo samo o HSE-ju. Sredstva, ki so v proračunu na bilanci B namenjena za morebitne dokapitalizacije, s tem nikakor še ne bodo porabljena.

Se pravi, 250 milijonov evrov je še?

V resnici je še 450 milijonov evrov.

Gospod Vrtovec, sami ste rekli, da težave HSE-ja niso od včeraj, povezane so seveda tudi s problematičnim vodenjem prejšnjega vodstva, tudi prejšnjih vodstev. Vi ste bili v preteklem mandatu minister za infrastrukturo. Zakaj takšnih težav niste mogli predvideti?

Težave, ki so se zgodile letos, niso bile predvidljive, saj izhajajo izključno iz dveh razlogov. Prvi razlog je zagotovo dolgotrajna suša v poletnih mesecih in spomladi, malo snega v gorah, kar je privedlo do problematike vodnatosti. Druga težava je Premogovnik Velenje, ki pa je res dlje trajajoča težava, s katero sem se tudi sam spoprijel. Zastala je proizvodnja in za dolgoročne pogodbe, ki jih ima HSE sklenjene s kupci električne energije, je HSE v bistvu moral dokupovati po 15-krat dražjih cenah, da je manko lahko zapolnil.

Toda gospod Vrtovec, ali so res le zaprtje rudnika in nizek vodostaj oziroma suše lahko pridelali takšno izgubo?

Seveda. Nekaj elektrarn HSE-ja je bilo zaprtih, na primer Solkan. Nato smo imeli dva meseca zaprt Premogovnik Velenje. Še ena dolgoročna problematika, ki se ob tem poraja, je vprašanje, kaj storiti s Premogovnikom Velenje in celotno termodivizijo. Določili smo letnico zaprtja 2033, sam se z njo absolutno strinjam, saj sem to letnico kot minister opredelil. A če želimo kuriti premog, moramo vedeti, koliko tega premoga sploh je. In tukaj podatki niso pravilni. Prejšnje uprave so vedno imele te podatke, a se na koncu poslovnega leta niso izkazale za točne. Zato predlagam rešitev, za katero upam, da jo bo vlada sprejela, saj gre za dobronameren predlog. Predlagam, da se dober del HSE-ja loči od slabega dela in se naredi slaba energetska družba, da se bo lahko nekdo ukvarjal izključno s poslovanjem termodivizije in ne bo ogrožal zraven dobrega dela Dravskih elektrarn.

Kakšen je odgovor gospod Boštjančič? Pristojni ste sicer za finance, a ste tudi sami rekli, da se bo treba ukvarjati tudi z vodenjem HSE-ja.

Drži. Najprej bi potrdil to, kar je gospod Vrtovec povedal. A preden vam odgovorim, bi rad povedal nekaj zelo pomembnega, ker se širi vrsta dezinformacij. Način poslovanja energetskih družb oziroma trgovcev je zgodovinsko takšen, da se večina teh energentov, elektrike v tem primeru, proda vnaprej, nekaj mesecev in nekaj let vnaprej. Tega, kar se je zgodilo letos, ni predvidel nihče. V Evropi nihče. Zelo podoben primer je v Nemčiji, državno družbo Uniper je nemška država dokapitalizirala z devetimi milijardami evrov. Torej, to ni zdaj neka posebnost in glede tega kriviti te družbe, da niso tega predvidele – nihče v Evropi ni predvidel te krize.

Ampak kakšna je rešitev?

Kar se tiče HSE-ja, sem že na komisiji povedal, da je del težave letošnja hidrologija. Proizvodnja hidroelektrarn je bila 36 odstotkov nižja od lanske in najnižja v 20 letih, tega ni mogel nihče napovedati. Težave, vezane na Teš in velenjski rudnik, pa so dejansko stvar, za katero se ne strinjam, da je nismo mogli napovedati. Že nekaj mesecev in let dobivamo informacije, da se je zavajalo tako s ceno premoga kot s količinami premoga. Glede tega se strinjam, da je za odgovornost treba vprašati tudi prejšnja poslovodstva teh družb.