To sta samo dva odmevna primera zavarovanja domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Splošno prepričanje namreč je, da so pravosodni organi v Sloveniji pri tem še dokaj neuspešni. Zato se že pripravlja tudi ustrezna sprememba zakonodaje, poroča Radio Slovenija.

Na očitke, da je tožilstvo premalo dejavno glede zavarovanje domnevno nezakonitega premoženja, vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Blanka Žgajnar odgovarja, da prav vsak predlog za tak ukrep, ki pride s policije, posredujejo sodišču, v kakšnem primeru pa zavarovanje predlagajo tudi sami. Žgajnarjeva dodaja: "Stvari, ki so se dogajale leta in, recimo, deset let, se ne da rešiti v enem letu."

Pri oblikovanju zahtevka za odvzem tožilstvo vezano na višino premoženjske koristi
Tožilstvo pri oblikovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni vezano na čas pridobitve premoženja, ampak na višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, poudarja Žgajnarjeva. "Ko bo dokazana storitev določenega kaznivega dejanja in protipravna premoženjska korist, ki jo je osumljenjec pridobil s tem kaznivim dejanjem, bo točno v takem znesku odvzeta," je izpostavila.

Kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku namreč določata, da se storilcu odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. To pa je tudi odgovor na očitke Bineta Kordeža, češ da tožilstvo predlaga tudi zavarovanje tistega njegovega premoženja, za katerega je povsem jasno, da ga ni pridobil v času, ko naj bi storil očitana mu kazniva dejanja, je poročala Jolanda Lebar.