Turistične bone bomo dobili vsi, ki smo imeli 13. marca 2020 stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Polnoletnim državljanom pripada bon v vrednost 200 evrov, mlajšim 50 evrov, unovčiti pa jih bo mogoče do 31. decembra 2020. Po tem datumu boni ne bodo več veljavni. Zakon tudi določa, da bodo prenosljivi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej od starih staršev prek otrok do vnukov, prav tako bodo prenosljivi med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Bone bo mogoče uporabiti za plačilo prenočitev oziroma prenočitev z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Med te spadajo hoteli, počitniški domovi, letovišča, turistične kmetije s sobami, zasebne sobe, planinski domovi, mladinska prenočišča, avtokampi, tabori in druge nastanitve za krajši čas.

Kazen za unovčitev bona za neopravljeno storitev do 40 tisoč evrov

Bon bo evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave Republike Slovenije. Prek tega sistema in sistema eTurizem v Ajpesu bo ponudnik storitve unovčil bon, ki ga bo prejel od upravičenca, in sicer najpozneje v 30 dneh. "Od bona se ne plača dohodnina, prav tako se bon ne upošteva za ugotavljanje materialnega položaja osebe," je pojasnil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Nadzor nad ponudniki in upravičenci bo izvajal tržni inšpektorat, predvidene pa so tudi globe: pravna oseba bo za unovčitev bona za neopravljeno storitev ali višje zaračunanje plačila storitve z bonom za istovrstno storitev morala plačati do 40.000 evrov kazni. Upravičenec, ki bo bon prenesel v nasprotju z v zakonu predpisanimi pravili, pa lahko prejme globo v vrednosti do 600 evrov. Druge podrobnosti in kdaj točno bodo upravičenci lahko začeli unovčevati bone, bo znano, ko bo začela veljati uredba, ki bo omogočila izvajanje tega zakona. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je vladni govorec Jelko Kacin povedal, da naj bi se boni začeli uporabljati najpozneje sredi junija.

Kaj si z bonom lahko privoščite v zdravilišču in na obali?

Statistično gledano se bo največ državljanov odpravilo v zdravilišče. V Termah Čatež lahko štiričlanska družina z bonom plača štiri prenočitve z zajtrkom v hotelu s tremi zvezdicami, pet v mobilni hiški in sedem v kampu. Par bo lahko štirikrat prenočil in zajtrkoval bodisi v hotelu s tremi zvezdicami bodisi v mobilni hišici ali 11-krat v kampu. Cena prenočevanja z zajtrkom v hotelu za eno osebo je praktično enaka ceni mobilne hišice, 100 evrov na dan, kar pomeni, da lahko oseba, ki potuje sama, z bonom plača dve prenočitvi, v kampu pa za 200 evrov lahko prenoči osemkrat. V ceno nista vključeni turistična taksa, ki je 2,5 evra na osebo in za otroka 1,25 evra, ter prijavnina 1,5 evra na osebo. Vsi paketi vključujejo uporabo bazenov, gostje pa lahko bone uporabijo tudi za katero koli drugo nastanitev iz ponudbe. Na obali si bo lahko štiričlanska družina in oseba, ki potuje sama, v hotelu višje kategorije privoščila zgolj eno prenočitev z zajtrkom, par dve. Daljši oddih si lahko štiričlanska družina privošči v apartmaju v Piranu, kjer štiri prenočitve brez zajtrka stanejo 480 evrov, par ali posameznik pa bi za enako število prenočitev plačal 100 evrov manj, kar pomeni, da lahko brez doplačila par v apartmaju biva štiri noči, posameznik pa tri. Kaj pa kampiranje ob morju? V kampu v Izoli stane prenočitev 17 evrov na osebo in pol manj za otroka, kar pomeni, da štiričlanska družina lahko z bonom plača devet dni, par in ena oseba pa 11 dni bivanja. Zajtrk si boste v kampu morali priskrbeti sami, upoštevati pa je treba še strošek turistične takse v višini dveh evrov za odrasle in enega za otroka, kar je v hotelu in apartmaju že všteto v ceno. Doplačila za obroke se gibljejo med 10 in 15 evrov na osebo, za otroke nekaj evrov manj.

Turizem je veliko več kot le postelja in štiri stene

Čeprav turistični delavci vrednostne bone pozdravljajo, pa številni − od gostincev do turističnih vodnikov − opozarjajo tudi na pomanjkljivosti. Predvsem jih moti, da bodo lahko ljudje vavčerje porabili le za plačilo nastanitev. Turizem je veliko več kot le postelja in štiri stene, pravijo na blejskem Zavodu za kulturo, ki upravlja z eno naših največjih znamenitosti, Blejski grad. »Menim, da bi bilo pravično, da bi bili vključeni tudi mi. Vemo namreč, da že dve leti govorimo o povezavi turizma in kulture, govorimo o vsebini produktov, zaradi katerih ljudje prihajajo sem, in mi kot ena največjih kulturnih znamenitosti vsekakor spadamo zraven,« je prepričan Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled. Da je država pozabila nanje, opozarjajo tudi gostinci, turistični prevozniki, pa turistični vodniki in ponudniki drugih turističnih storitev. »Tukaj je vrsta ponudnikov športnih aktivnosti, na primer spustov po jeklenici, raftinga, vodenja izletov,« je še povedal Završnik. »To nakazuje na nerazumevanje turistične dejavnosti. Namestitev je samo en delček, ki omogoča, da se turizem razvija. Mi imamo še veliko ponudbe tudi tam, kjer namestitev ni vključena. To zdaj rajši imenujemo hotelski bon, ne turistični,« je razočarana Mateja Kregar Gliha iz društva regionalnih turističnih vodnikov. Ali bodo imeli kaj od pomoči, ki jo je turizmu v obliki bonov namenila država, se sprašujejo tudi upravljavci planinskih domov in koč. »Cena prenočišč z zajtrkom v naših planinskih kočah je tako nizka, da bona za 200 evrov ni mogoče porabiti v eni koči,« je pojasnil Aleš Jenko iz planinskega društva Ljubljana Matica. Zato v planinskih društvih predlagajo rešitev, da bi planinsko društvo izdalo bon kot protibon vladnemu bonu, s čimer bi se v planinskem društvu porabilo vseh 200 evrov. Gost oziroma planinec pa bi bon lahko to izkoristil v več planinskih kočah.

Slovenci na potovanjih povprečno porabimo 43 evrov na dan. Dovolj, da rešimo slovenski turizem?

Lani smo se Slovenci odpravili na približno 4,3 milijona zasebnih potovanj. Malo manj kot polovica se nas je na počitnice lani odpravila julija, avgusta ali septembra. A zgolj 30 odstotkov nas je dopustovalo v Sloveniji, kar 70 % pa v tujini, od tega skoraj tri četrtine na Hrvaškem. V tujini se Slovenci zadržimo dvakrat dlje, kot ko smo na oddihu v Sloveniji, zato tam tudi več zapravimo. Povprečno na potovanjih porabimo 43 evrov na dan, v tujini pa sedem evrov več. Slabo polovico tega zneska porabimo za nastanitev, dobro petino za prevoz. Največ porabijo tisti, ki bivajo v hotelih, povprečno 91 evrov na dan, najmanj pa tisti, ki prespijo pri sorodnikih in prijateljih, le 18 evrov. Zato vsi vpleteni v slovenski turizem upajo predvsem, da se bodo čim prej odprle meje. Prepričani so namreč, da slovenski turisti sezone ne morejo rešiti, tudi z boni ne. »Za nas je ključnega pomena, da se odprejo meje, predvsem severna meja z Avstrijo, ker posledično to pomeni tudi možnost prihoda Nemcev, Dancev, Nizozemcev itd. In seveda, da razumejo, da turistični vodniki moramo preživeti mesece, ko turizma ni. Ker če ne bomo preživeli, potem se bomo usmerili v drugo dejavnost in kdo bo potem razvijal turizem, ko turisti pridejo?« je opozorila Mateja Kregar Gliha iz Društva regionalnih turističnih vodnikov.