Na njih med drugim nastajajo lesene hiše finskega podjetja Honka. Toda uspešno podjetje, ki je imelo lani 28 milijonov evrov prihodkov, teži posojilo, ki ga odplačujejo po enormni, 9,7-odstotni obrestni meri. In razlog za to? Smola, pravzaprav. Posojilo so namreč najeli pri Probanki.

Družba ostala brez hišne banke
S Probanko sta družbi Ledinek sodelovali 30 let, do predlani, ko jo je Banka Slovenije poslala v likvidacijo. Tako so ostali brez hišne banke, ki bi jim zagotavljala prepotrebne bančne garancije za njihove večmilijonske projekte, še do danes pa jim je ostalo za 1,3 milijona evrov posojila. "Zelo žalostno je, da ima Probanka za ta kredit še vedno generalno hipoteko nad obema družbama," pravi pomočnica direktorja družb Ledinek Ana Rihtar. "To je sramota za slovensko državo in za slovensko gospodarstvo." Družbi z več kot stoletno tradicijo dajeta kruh okrog 300 zaposlenim, še vsaj toliko je zaposlenih pri dobaviteljih in podizvajalcih, ki sodelujejo z njima.

Posojilo so pri Probanki najeli pred nekaj leti, ko je zaradi krize v Rusiji propadel eden izmed njihovih projektov, vreden okrog 15 milijonov evrov. "Rubelj je izredno padel in kupec zdaj čaka na boljše razmere, da bo lahko ta projekt dokončno izpeljal. Naša družba je projekt v celoti izpeljala, stroji so v skladišču v Hočah. Smo pa zato potrebovali obratni kapital in se obrnili na banke," pravi Rihtarjeva.

Trenutna obrestna mera je od 2 do 3 odstotke, posojilo, ki ga odplačujejo, pa je več kot trikrat dražje. Sredstva, ki jih terjajo visoke obresti, bi sicer namenili za razvoj in nova delovna mesta, pravijo v podjetju.

Ko so zaradi krize ostali brez nekaterih projektov, so morali svojim zaposlenim nekajkrat izplačati plače v več obrokih. Državi so kljub temu vedno plačali vse davke in prispevke. Teh je vsak mesec za več kot 330.000 evrov. "Mi smo navajeni trdega dela in tako bo tudi v prihodnje. Nič nam ni bilo dano zastonj, vse, kar smo si prislužili, smo si prislužili z žulji. Nismo pristaši ne državnih pomoči ne nepovratnih sredstev. Želimo samo podporo banke in obrestno mero, ki je primerljiva s svetom, to je od 2 do 3 odstotke," sklene Rihtarjeva.

V NLB-ju in NKBM-ju molčijo
In kaj o tem menijo v NLB-ju in NKBM-ju, ki smo ju z milijardami dokapitalizirali davkoplačevalci? "Z obema državnima bankama smo se dogovarjali, da bi prevzeli ta kredit," pravi Rihterjeva, "a neuspešno. Z NLB-jem smo delali dve leti, a dlje od analiz niso prišli. Tudi po letu dni pogovorov z NKBM-jem epiloga ni bilo". V NLB-ju in NKBM-ju konkretnih zadev ne komentirajo. Večkrat so se pogovarjali tudi z Banko Slovenije: "Seveda so se zgražali nad to visoko obrestno mero, obljubljali, da se bo nekaj uredilo, vendar se žal do danes ni uredilo še nič," pravi Ana Rihtar.

Medtem ko v Sloveniji zanje ni posluha, pa jih iz sosednje Avstrije vabijo z nizkimi davki, ugodnimi nepremičninami, visoko kvalificirano delovno silo in subvencijami.

Sarah Neubauer, Točka preloma