Direktor direktorata za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo je dodal, da bo Slovenija zaradi zamud na srednji Savi plačevala kazni, ker ne bo dosegla cilja, to je 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov pri končni porabi energije do leta 2020.
Težav umeščanja v prostor Kopač ne vidi v zakonodaji, ampak v posameznih uradnikih. Za pospešitev postopkov so po njegovem mnenju potrebne nekatere spremembe predpisov, veliko pa je po njegove treba storiti tudi pri spremembi vedenja. O nacionalnem programu je Kopač povedal, da je ta narejen, čakajo le še na ugotovitve študij glede šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in na okoljsko poročilo, ki še ni končano, a bi po besedah Mitje Pavlihe z ministrstva za okolje lahko bilo še ta mesec. Kopač upa, da se bo javna razprava o nacionalnem energetskem programu lahko začela v enem mesecu.
Predstavniki slovenske energetike so na konferenci poudarili, da je prihodnost oskrbe z energijo v hidroenergiji, premogu in biomasi, pa tudi uporabi jedrske energije in zemeljskega plina.
Rop: Slovenija premalo izkorišča posojila Evropske investicijske banke
Na konferenci o energetski prihodnosti Slovenije En.odmev 011 je sodeloval tudi Anton Rop, podpredsednik Evropske investicijske banke, ki je dejal, da največ priložnosti vidi v gradnji hidroelektrarn. Če so v Sloveniji možnosti za investicije, pa bi vlada po njegovih besedah morala storiti vse, da bi te stekle. Evropska investicijska banka ima sicer pet prednostnih področij posojilne dejavnosti na področju energije. Največjo pozornost banka namenja obnovljivim virom energije, sledijo energetska učinkovitost, razvejanost in zanesljivost notranje oskrbe, raziskave, razvoj in inovacije v energetiko ter zanesljivost zunanje oskrbe in gospodarski razvoj zunaj Evropske unije. Lani je obseg posojil znašal 72 milijard evrov, samo v energetiki pa 18,1 milijarde evrov.
Slovenija je od vstopa v Evropsko unijo od Evropske investicijske banke prejela 2,8 milijarde evrov posojil. Lani jih je bilo za 733 milijonov evrov, kar je po Ropovi oceni premalo, priložnost pa vidi predvsem v slovenskem akcijskem načrtu obnovljivih virov energije. Ob tem je evropska poslanka Romana Jordan Cizelj dejala, da bo morala Evropska unija do leta 2020 za naložbe v energetiko nameniti 1.000 milijard evrov, če želi doseči cilje, ki si jih je zastavila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje