Teden je zaznamovalo tudi posredovanje japonske centralne banke na deviznem trgu. Jen je posledično oslabel, tokijska borza pa pridobivala. Indeks Nikkei je zadnji teden poskočil za dobre štiri odstotke. Foto: EPA
Teden je zaznamovalo tudi posredovanje japonske centralne banke na deviznem trgu. Jen je posledično oslabel, tokijska borza pa pridobivala. Indeks Nikkei je zadnji teden poskočil za dobre štiri odstotke. Foto: EPA
Indeks CPI, ki kaže ameriško inflacijo na ravni potrošnika, je avgusta porasel za 0,3 odstotka, brez upoštevanja hrane in energentov pa se njegova vrednost ni spremenila. Foto: EPA
Vrednost delnic podjetja Oracle je v petek poskočila za več kot osem odstotkov, saj so bili četrtletni poslovni rezultati boljši od pričakovanj, pogumne pa so tudi napovedi. Foto: EPA
Cene zlata so prvič presegle 1.280 dolarjev. Foto: Reuters

Zlato naj bi bilo v času, ko druge vrednosti blaga drsijo navzdol, prava zaščita pred to nevarnostjo. Če bo ameriško gospodarstvo zašlo v deflacijo, bi na delniških trgih lahko videli nove razprodaje, zlato pa bi imelo v tem primeru status varnega pribežališča. Cena zlata je v petek dosegla že 1.284 dolarjev, kar je še eden v seriji rekordov. Srebro je na začetku septembra prvič po letu 2008 preseglo mejo 20 dolarjev, vendar je še daleč od zgodovinskega vrha iz januarja 1980, ko je bilo treba za unčo (28,35 grama) srebra plačati 49,45 dolarja, kar bi ob upoštevanju inflacije danes pomenilo 131 dolarjev.

25-odstotna možnost za deflacijo
Poznavalci ocenjujejo, da je v ZDA 25-odstotna možnost, da se cene začnejo zniževati, s čimer bi se utegnil ponoviti japonski scenarij. Sveži podatki kažejo, da je bila avgustovska inflacija na letni ravni 1,2-odstotna, vendar le na račun hrane in energentov. Ko so se ob vrhuncu finančne krize oblasti odločile gospodarstvo preplaviti z milijardami evrov pomoči, je večina stavila, da bo posledica slej ko prej visoka inflacija. Te grožnja za zdaj še ni, prej se bo treba spopasti z drugim demonom: deflacijo. Ta predstavlja pravi izziv - morda je za potrošnika dobrodošla, toda po drugi strani morejo podjetja povečevati prihodke, prav tako pa ne smejo zniževati plač. Novih zaposlitev zato praviloma ni.

.

Dow Jones

10.607
Nasdaq2.315
DAX306.209
FTSE1005.508
FTSEurofirst 3001.072
Nikkei9.626
EUR/USD1,3045
USD/JPY85,84
EUR/CHF1,3173
Lahka nafta73,67 USD
Zlato1.274 USD
Euribor, 6-mesečni1,141 %


Dow Jones ta teden pridobil 1,4 odstotka
Če cene zlata dokazujejo, da je gospodarski položaj skrajno negotov, pa na delniških trgih v tem mesecu ni opaziti pretirane zaskrbljenosti. Newyorški Dow Jones je nadaljeval rast in v zadnjem tednu pridobil 1,4 odstotka. Že uvod je bil spodbuden, potem ko guvernerji centralnih bank in finančni regulatorji 27 držav na nedeljskem zasedanju v Baslu niso preveč zaostrili pravil glede količnika temeljnega kapitala, ki jih morajo po novem upoštevati finančne ustanove. Nadaljevanje tedna je bilo zaradi ne najboljših makroekonomskih objav nekoliko previdnejše. V petek je bila najbolj skrb vzbujajoča novica, da je septembrsko zaupanje potrošnikov, ki ga izračunava univerza v Michiganu, padlo bolj od pričakovanj.

Oracle in RIM pozitivno presenetila
V zadnjem tednu so se posebej pozitivno gibale vrednosti delnic tehnoloških podjetij, tako da je indeks Nasdaq pridobil 3,3 odstotka. Oracle je imel v zadnjem četrtletju dvoštevilčno rast dobička in prihodkov, analitike pa je presenetil tudi dobiček proizvajalca telefonov BlackBerry podjetja Research in Motien. Nadaljnja usoda Wall Streeta bo odvisna od torkovega zasedanja ameriške centralne banke. Če bo Fed le malenkost popravil svoje mnenje o gospodarskem položaju, bo to delniške trge potisnilo še stopničko višje in s tem nad štirimesečno trgovalno območje. Konec avgusta je prvi mož Feda Ben Bernanke izjavil, da bi se za nadaljnje sproščanje denarne politike odločil le, če bi se gospodarski položaj resneje zaostril.

Kitajci in Japonci julija veselo kupovali obveznice
Donos ameriške 10-letne obveznice znaša 2,74 odstotka, vlagatelji pa ob nekaterih znakih šibkosti ameriškega gospodarstva očitno še nimajo želje pobirati dobičkov po strmi rasti obveznic v letošnjem poletju. Kitajska, največji ameriški upnik, je bila julija spet dejavnejša na nakupni strani in je kupila neto tri milijarde dolarjev obveznic. Zdaj jih ima v lasti že za 847 milijard. Po aprilu se je prvič zgodilo, da je Kitajska znotraj enega meseca kupila več ameriških obveznic, kot jih je prodala. Še več ameriškega dolga (17 milijard) je julija kupila Japonska, skupno ima zdaj za 821 milijard dolarjev obveznic. Samo predstavljamo si lahko, kakšno škodo bi obe državi naredili ameriškemu gospodarstvu, če bi se odločili razprodati premoženje.

Gorenje namesto Triglava v elitni šesterici
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je na tedenski ravni izgubil nekaj točk, v petek pa je razpoloženje pokvarila zlasti novica v irskem časniku, da utegne Mednarodni denarni sklad (podobno kot v grškem primeru) reševati prezadolženo Irsko. Na Ljubljanski borzi je edina pozitivna novica ta, da SBI TOP ni zdrsnil na zgodovinsko dno, ampak je od torka trikrat zapored pridobil nekaj točk. Mercatorjeve delnice so se v petih dneh podražile za 2,18 odstotka, na 141 evrov, občutnejša pa je bil tudi rast delnic Petrola, ki so v tem tednu pridobile 1,76 odstotka. Delnice Zavarovalnice Triglav, ki bodo s ponedeljkom izključene iz indeksa SBI TOP, vanj pa se bodo uvrstile delnice Gorenja, so se na tedenski ravni pocenile za 2,79 odstotka.