Guverner kitajske centralne banke Pan Gongšeng je na novinarski konferenci v Pekingu povedal, da bo banka z namenom spodbujanja gospodarstva znižala več obrestnih mer, med drugim tudi ključno, ob tem pa se je zavezal, da bo banka "spodbujala rast potrošnje in naložb".

Centralna banka bo prav tako za 0,5 odstotne točke znižala zahtevani delež sredstev, ki jih morajo banke zagotoviti za rezerve (RRR), kar bo po besedah prvega moža banke storila "v bližnji prihodnosti". Kot je pojasnil, bo ta poteza na finančni trg prinesla približno 1000 milijard juanov (127,7 milijarde evrov) dolgoročne likvidnosti.

Peking bo obenem znižal obrestne mere za obstoječa hipotekarna posojila. Guverner banke je ocenil, da bo odločitev koristila 150 milijonom ljudi po vsej državi in zmanjšala povprečni letni račun gospodinjstev za obresti za približno 150 milijard juanov (19,2 milijarde evrov).

Vzpostavljen bo tudi t. i. program zamenjave, ki bo podjetjem omogočil pridobivanje likvidnosti od centralne banke, kar bo po besedah vodje centralne banke znatno povečalo njihovo zmožnost dostopa do sredstev za nakup delnic. "Začetni obseg programa zamenjave bo znašal 500 milijard juanov (63,9 milijarde evrov), v prihodnosti pa se bo lahko razširil," je dejal.

Zadnji ukrepi morda ne bodo dovolj

Ekonomist Julian Evans-Pritchard iz podjetja Capital Economics je ocenil, da gre za "najpomembnejši sveženj spodbud od začetka pandemije". A kot je opozoril, to morda ne bo dovolj in bo potrebna znatnejša fiskalna podpora, da bi se gospodarska rast vrnila v tirnice proti petim odstotkom, kar si je za cilj zadal Peking.

Heron Lim iz agencije Moody's Analytics je dejal, da je bila poteza pričakovana glede na slabe gospodarske podatke v zadnjih mesecih, ki kažejo, da Peking morda ne bo dosegel svojega cilja gospodarske rasti do leta 2024. "Zaželenega je tudi veliko več monetarnega sproščanja in močnejše vladne spodbude, da bi dokončali reševanje nepremičninskega trga in v gospodarstvo vlili več zaupanja," je dejal.

Drugo največje gospodarstvo na svetu še vedno ni doseglo težko pričakovanega okrevanja po pandemiji covida-19, kitajske oblasti pa so si zastavile cilj petodstotne rasti BDP-ja do leta 2024. To je po mnenju analitikov optimističen cilj glede na izzive, s katerimi se država spoprijema.

Kitajsko gospodarstvo se med drugim trenutno spopada z dolgotrajno dolžniško krizo v nepremičninskem sektorju, nadaljnjim deflacijskim pritiskom in visoko brezposelnostjo mladih.

Nepremičninska kriza je močno obremenila kitajsko gospodarstvo in ohromila zaupanje potrošnikov, glede na to, da je 70 odstotkov prihrankov gospodinjstev naloženih v nepremičninah. Analitiki še vedno niso prepričani, da bodo imeli zadnji ukrepi želen učinek.