V okviru Šijevega obiska v Pakistanu naj bi podpisali za 28 milijard dolarjev načrtovanih investicij.

Islamabad in Peking upata, da bo t. i. kitajsko-pakistanski gospodarski koridor spremenil Pakistan v regionalno gospodarsko vozlišče in prinesel gospodarski razcvet nemirni zahodnokitajski pokrajini Šindžiang.

Kitajska skuša na tak način okrepiti svoj trgovinski in transportni odtis v osrednji in južni Aziji, s čimer se tudi zoperstavlja ameriškemu in indijskemu vplivu na tem območju. Njene naložbe so ogromne v primerjavi s petimi milijardami dolarjev pomoči, ki so jo leta 2010 Pakistanu odobrile ZDA.

Peking načrtuje gradnjo cestnih, železniških in energetskih povezav med Kitajsko in Arabskim morjem. S tem bi se npr. pot za dobavo nafte z Bližnjega vzhoda skrajšala za več tisoč kilometrov. Gre za 3.000 kilometrov dolg odsek od kitajskega zahodnega mesta Kašgar do pakistanskega pristanišča Gvadar. Nadzor nad tem je leta 2013 prevzelo kitajsko podjetje.

Tesne vezi
Od celotnega investicijskega svežnja je sicer 11 milijard dolarjev namenjenih za gradnjo infrastrukture, medtem ko bo 35 milijard dolarjev namenjenih energetskim projektom. Velik del sredstev bo v obliki ugodnih posojil.

Po sprejemu na letališču in popoldanskih pogovorih sta Ši in pakistanski premier Navaz Šarif simbolično prebila led z dogovorom o petih projektih s področja obnovljivih virov energije. Sicer pa bosta skupaj nadzorovala še podpis več kot 50 dogovorov. Ši je poudaril, da je Kitajska pripravljena "podpreti pakistanski gospodarski in družbeni razvoj". Po besedah Šarifa pa bo koridor Pakistan napravil za "regionalno vozlišče in središče trgovine in investicij".

Večinsko muslimanski Pakistan, ki se že dolgo bori z islamističnimi uporniki, upa, da bodo kitajske investicije spodbudile njegovo gospodarstvo. To naj bi letos po napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) raslo po 4,3-odstotni stopnji. Zaveznici gojita tesne diplomatske in vojaške vezi, medtem ko se je gospodarsko sodelovanje občutneje okrepilo šele v zadnjem času. Lani je dvostranska menjava presegla 12 milijard dolarjev, potem ko je pred desetletjem znašala le okoli dve milijardi.