Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo v prvem trimesečju na četrtletni ravni okrepilo za 0,2 odstotka, tako da je Slovenija tehnično izšla iz recesije. Sicer se je gospodarstvo krčilo že tri četrtletja zapored.

Rezultati za prvo četrtletje precej boljši kot v zadnjih treh mesecih lani
Po desezoniranih podatkih, ki jih za primerjave znotraj EU-ja uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je slovensko gospodarstvo v četrtem lanskem trimesečju na letni ravni skrčilo za 1,5 odstotka, na četrtletni ravni pa za 0,6 odstotka. Tudi v tem primeru so tako rezultati za prvo četrtletje precej boljši kot v zadnjih treh mesecih lani.

K manjšemu letnemu padcu bruto domačega proizvoda je po navedbah statističnega urada prispevala predvsem končna poraba, saj se je ta v medletni primerjavi povečala za en odstotek. V zadnjem lanskem trimesečju je na primer na letni ravni zdrsnila za 2,1 odstotka.

Šušteršič: Smo v začrtanih okvirih
Podatki kažejo, da se gibljemo v okviru začrtanih makroekonomskih okvirov, je komentiral finančni minister Janez Šušteršič. Za vlado je ključno, da je padec BDP-ja v prvem četrtletju manjši kot v prvem četrtletju lani in da je primanjkljaj na medletni ravni na 2,8 odstotka BDP-ja.
"To pomeni, da bomo toliko lažje izpeljali proračun v začrtanem okviru triodstotnega primanjkljaja," je dejal po seji vlade. To tudi kaže, da so bile napovedi o dveodstotnem znižanju BDP-ja letos nekoliko pretirane, je dodal. Oceno, kaj pa 0,2-odstotni padec pomeni za letošnja gibanja, pa je Šušteršič prepustil Uradu za makroekonomske analize in razvoj.
Dotaknil se je tudi priporočil Evropske komisije glede slovenskega reformnega in proračunskega programa. Ta so pričakovana in se ponavljajo iz prejšnjih let, je poudaril. Pojasnil je, da vlada v treh mesecih ni mogla pripraviti vseh rešitev, ki jih je Komisija pričakovala, so pa v njenem programu. To so predvsem zdravstvena in pokojninska reforma ter reforma trga dela. Tudi opozorilo glede dokapitalizacije bančnega sektorja je pričakovano, je dejal, vlada pa se s tem že ukvarja in bo rešitev predstavila do poletja.

Poudaril je, da po mnenju Evropske komisije že sprejeti ukrepi - predvsem tisti v zakonu za uravnoteženje javnih financ - gredo v pravo smer.
Pozitivno k rasti prispeva mednarodna trgovina
Bruto naložbe se na letni ravni še vedno občutno krčijo. V prvih treh mesecih so bile manjše za 10,5 odstotka, potem ko so v zadnjem lanskem četrtletju upadle za 12,3 odstotka.

Še naprej pa pozitivno k rasti prispeva mednarodna trgovina, čeprav je medletna rast izvoza bistveno upadla in je znašala le še 0,9 odstotka. V prvem trimesečju je bil prispevek menjave s tujino k rasti BDP 1,4 odstotne točke, medtem ko je domača poraba zaradi upada naložb rast znižala za 1,6 odstotka.

Umar: Globok padec se ohranja pri investitcijah
Da je Slovenija beležila sorazmerno ugodno gibanje gospodarske dejavnosti pa ocenjujejo tudi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Na letni ravni je bil upad BDP-ja manjši kot v zadnjem lanskem četrtletju, nad pričakovanji pa sta bili rast potrošnje gospodinjstev in države.

"Potrošnja gospodinjstev in države je bila višja od pričakovanj, saj so bili tekoči podatki precej slabši," pravijo na Umarju. Ob tem pa direktor Umarja Boštjan Vasle opozarja, da se globok padec ohranja pri investicijah, ki so se na letni ravni zmanjšale za 10,5 odstotka.

GZS: Za odgovoren dialog ni več veliko časa
Krčenje BDP-ja je svarilo, da časa za popravke in odgovorno komunikacijo med socialnimi partnerji ni prav veliko, so zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Poudarjajo, da je manjše krčenje še najbolj odraz "presenetljivega" večjega povpraševanja gospodinjstev in ne izvoza. Zato vztrajajo na oceni, da se bo BDP do konca leta skupno skrčil za cela dva odstotka, predvsem na račun 10-odstotnega krčenja investicij.

Zatrjujejo, da bo odsotnost konkretnih ukrepov za zagon investicij prinesel le še bolj prazno državno blagajno. Varčevalne ukrepe sicer "odločno podpirajo", a to ni dovolj so zapisali. Večje reforme - trga dela, pokojninska in ukrepi za privlačnejše poslovno okolje se preveč oddaljujejo.

Življenjske potrebščine dražje za 0,6 odstotka
Cene življenjskih potrebščin so se maja v primerjavi z aprilom v povprečju zvišale za 0,6 odstotka. Na letni ravni je bila inflacija maja 2,4-odstotna, so sporočili iz državnega statističnega urada. K majski inflaciji so največ prispevale višje cene sadja ter obleke in obutve.