Rop je ob odprtju 42. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma med drugim povedal, da je bila ob vstopu v EU ta dejavnost med najbolj izpostavljenimi, saj je bilo treba veliko prilagajanja.

Kmetijstvo je bilo ves čas deležno velike skrbi, saj so se sredstva za njegov razvoj ves čas povečevala, je dejal Rop. Dodal je, da so slovenski kmetje kot edini med novimi članicami EU-ja deležni 85 odstotkov neposrednih plačil v letošnjem letu, od tega je kar 60 odstotnih točk iz nacionalnega proračuna. Rop je izrazil prepričanje, da se lahko slovensko kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija uspešno kosata v evropski konkurenci, kmetijska politika pa bo slovenskemu podeželju pomagala preživeti in uspeti v novih razmerah.

Mesto odločanja je poslej Bruselj
Tudi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik je poudaril, da je evropska kmetijska politika v številnih pogledih ugodna za Slovenijo. Skupna naloga je kmetijstvu omogočiti razvoj, ne le preživetje, ključno vprašanje pa je po ministrovem mnenju, kako ohraniti slovenske značilnosti, na njih graditi in biti ob tem uspešni. Opozoril je tudi, da se je mesto odločanja o kmetijski politiki iz Ljubljane preselil v Bruselj.

Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec pa je dejal, da bo imel sejem tudi tokrat pomembno vlogo pri promociji kmetijstva, živilstva in reformi kmetijske politike.

1.410 razstavljalcev iz 21 držav
Na sejmu se na 55 tisoč kvadratnih metrih predstavlja 1.410 razstavljavcev iz 21 držav. Prvi dan poteka v znamenju živinorejske razstave, predstavitve lipiške šole jahanja, prižiga oglarske kope, 4. Trstenjakovega gospodarskega foruma in podelitve medalj regijskega tekmovanja oračev.