"Rast cen zlata je odsev bojazni pred prihodnjo usodo svetovnega gospodarstva, šibkim dolarjem in splošno eksplozijo denarne mase. Prav tiskanje denarja in rekordno nizke obrestne mere večjih centralnih bank sta dejavnika, ki govorita v prid visokim cenam zlata. Na drugi strani se moramo zavedati, da je pošteno ceno zlata težko oceniti. Zlato ne prinaša denarnega toka, imamo pa pri nakupu fizičnega zlata stroške, kar znižuje pričakovan donos," je za MMC povedal Bojan Ivanc, samostojni finančni analitik pri KD banki.

Delnice prve kotacije

Privlačnost vedno manjša
Zlato je sicer danes ob okrevanju dolarja končno doživelo manjši popravek in spust pod 1.290 dolarjev, kar je okrog 15 odstotkov višje, kot je bila cena na začetku leta. Lani se je zlato podražilo za 25 odstotkov. Bojan Ivanc pravi, da zlato ni več prav privlačna naložba: "Zlato je v že desetletnem bikovskem trendu in menimo, da se njegova privlačnost znižuje." Ivanc opozarja, da zlato postaja že preveč priljubljeno, saj ga kupujejo tudi mali vlagatelji, kar je lahko že svarilni znak in dokaz njegove precenjenosti. Ko začnejo o kakšni vroči naložbi razpravljati še frizerke, se po navadi krivulja obrne navzdol.

Upoštevajoč inflacijo, je zlato daleč od rekorda
Zlato je vedno veljalo kot zaščita pred inflacijo, vendar zadnje čase kaže še drugo kakovost: tudi ob sedanji zelo nizki inflaciji se njegova cena zvišuje. Zlato je očitno prava alternativna naložba za zaščito pred kakršnim koli sistemskim tveganjem! Bikovsko naravnani vlagatelji tudi poudarjajo, da je zlato še daleč od tiste cene z začetka 80. letih, če seveda upoštevamo inflacijo. Njegova rast do 2.000 dolarjev zato ni nemogoča, pravijo.

Mercator vodilni po rasti
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je po dveh negativnih dneh spet krenila navzgor, Mercator pa je po ponedeljkovem popravku poskočil za 1,7 odstotka (ob 155 tisoč evrih prometa) in dan končal pri 153 evrih. Vrednost najprometnejše Krke (460 tisoč evrov prometa) je simbolično porasla. Izmed šesterice delnic, ki sestavljajo indeks SBI TOP (zvišal se je za tretjino odstotka, na 837 točk), so se pocenile le Petrolove, ki so spet zdrsnile pod 250 evrov.

Težave irske Anglo Irish Bank
Na vodilnih evropskih borzah so spet v ospredju dolžniška kriza in težave bank. Prejšnji teden sta se Irska in Španija pohvalili z velikim zanimanjem za njuni izdaji državnih obveznic, toda zdaj se šušlja, da naj bi bila Irska primorana s kar 35 milijardami evrov pomagati največji domači banki Anglo Irish Bank. To je prineslo še večji razkorak med ceno irskih in nemških obveznic, szadnje so celo dosegle rekordne vrednosti, na drugi strani pa je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 v ponedeljek izgubil del tistoga, kar je pridobil v petek. Danes dopoldne ni bistveno pomagala objava podatka o zaupanju potrošnikov v Nemčiji, ki je poraslo na najvišjo raven v zadnjih treh letih. Sredi dneva so indeksi vendarle zapustili rdeče območje.

V ZDA oddih po odličnem petku
Na Wall Streetu je uvodni dan tega tedna zaznamovalo kar nekaj svežih prevzemnih novic, kar pa vseeno ni navdihnilo vlagateljev. Indeks Dow Jones (10.812 točk) je ob zelo nizkem prometu sestopil s štirimesečnega vrha in izgubil 0,44 odstotka. Vlagatelji raje unovčujejo dobičke, potem ko je širši indeks S & P 500 v septembru porasel za 8,9 odstotka, po letu 1992 pa se je le dvakrat zgodilo, da je v posameznem mesecu ta indeks pridobil več kot devet odstotkov.