Konec junija, natančneje 27. junija, bomo priča skupščini naše največje banke NLB, ki se zaradi več stomilijonskih slabih posojil v preteklih letih - velik del jih je šel po liniji poznanstev za odkupe podjetij od vodstev - otepa z velikimi izgubami.
Kljub prodaji tretjinskega deleža KBC-ju leta 2002 je banka še vedno trdno v primežu države in s tem politike, ki je posledično privedla do že omenjenih poraznih rezultatov. NLB je bil namreč vedno plodna podlaga za financiranje posameznih interesov. Zaradi te značilnosti so vsakršne večje spremembe lastništva trčile ob močno nasprotovanje vplivnih skupin. Podobno je tudi ob najnovejšem razvoju dogodkov.
Država hiti ugajati zahtevam EU-ja
Ob slabih rezultatih banke, gospodarske krize in pritiskov EU-ja želi vlada na hitro izpolniti svoje zaveze in banko, nazadnje jo je bilo treba dokapitalizirati lani, prodati zainteresiranim vlagateljem, ki bi upehano banko dokapitalizirali vsaj do te mere, da bi njen količnik najbolj kakovostnega kapitala Tier 1 spravili z nekaj manj kot šest na sedem odstotkov. Takšno vrednost količnika, ki je kazalnik zdravja banke, od NLB-ja do 30. junija zahteva evropski bančni nadzornik EBA.
Med ministrstvom za finance in interesentom - kdo to je, naj bi bilo znano v dobrem tednu dni - zato že nekaj časa v največji tajnosti potekajo pogajanja, s katerimi naj bi v NLB pripeljali svež kapital. Vlada je v ta namen predlagala spremembe zakona o bančništvu, te so bile potrjene od DZ-ja, ki kot eno izmed dokapitalizacijskih možnosti uvajajo t. i. CoCo obveznice.
Pogojno lahko te obveznice postanejo lastniški delež v banki, pogoj za to je, da količnik Tier 1 (brez upoštevanja hibridnih instrumentov) pade pod sedem odstotkov.
Razprodaja ali smotrni umik?
Nova možnost pa je sprožila precej pomislekov, in sicer tako agencije za upravljanje kapitalskih naložb kot opozicije. Glavni očitek je bil, da vlada razprodaja premoženje in da bo KBC po tiho in brez prevzemne premije pridobil večinski delež NLB-ja. Opozicija je prepričana tudi, da bo s prodajo slovensko gospodarstvo ostalo odrezano od posojil.
Pa bi se to res zgodilo? Zaradi podobne preteklosti, kulturnega okolja in višine bruto domačega proizvoda na prebivalca smo v kratko primerjavo vzeli tri največje češke banke, ki so vse v večinski zasebni lasti, in tri največje slovenske banke, kjer je država močen posredni ali neposredni lastnik.
Tuji lastniki, boljši rezultati
V primerjavi smo upoštevali nekaj najosnovnejših kazalnikov uspešnosti poslovanja banke v letih od 2009 do 2011: čisti dobiček, čiste obrestne prihodke (ti predstavljajo osnovni prihodek vsake komercialne banke), donos na kapital lastnikov (ROE) ter količnik Tier 1. Češka ima sicer dobrih 10 milijonov prebivalcev, Slovenija dobra dva milijona. Češki BDP je lani po ocenah dosegel 20.444 dolarjev na prebivalca, slovenski pa dobrih 24.000 dolarjev.
Celotne rezultate si lahko ogledate v spodnjih tabelah. Kratek sklep pa je: češke banke so kljub upadajoči donosnosti še vedno neprimerno boljša naložba za lastnike kot slovenske (razlika med najdonosnejšo češko in najmanj donosno slovensko banko je bila konec leta 2011 skoraj 53 odstotnih točk). Tudi največji upad donosnosti čeških bank v razdobju treh let je bil manjši kot pri slovenskih (10,4 odstotne točke v primerjavi z 41 odstotnimi točkami).
Prav tako so vsem obravnavanim češkim bankam na triletni ravni obrestni prihodki, z zmerno rastjo, rasli, kar velja tudi za bilančne vsote, ki pa so rasle precej hitreje kot obrestni prihodki. Tudi kapitalsko so češke banke veliko bolje podložene, saj se količnik čeških bank Tier 1 giblje okoli 13 odstotkov, medtem ko pri slovenskih bankah osemodstotne zahteve dosega in presega le Abanka.
Ni vse zlato, kar se sveti
Tuje lastništvo pa vseeno nosi svoje pasti. Tako je na primer septembra lani CSOB doživel znižanje bonitetne ocene, ko si je belgijska "mati" KBC izplačala dividende, ki so precej presegale celoten dobiček banke, s čimer pa se je znižal tudi količnik Tier 1 banke.
Podobno je na bonitetno usodo Erste banke vezana Česka sporitelna, ki je maja letos prav tako doživela znižanje bonitetne ocene, ker je Moody's znižal oceno starševski banki, čeprav je češka izpostava izboljšala svoje poslovanje. Nižje bonitetne ocene pa pomenijo dražje zadolževanje in posledično dražja posojila za bančne stranke, se pravi gospodinjstva in podjetja.
Lastništvo banke
BANKA | VEČINSKI LASTNIK | DELEŽ – POSREDNI IN NEPOSREDNI (v %) | TIER 1 (v %) |
NLB | DRŽAVA | 55 | 5,94 |
NKBM | DRŽAVA | 51 | 7,91 |
ABANKA VIPA | DRŽAVA | 34 | 9,9 |
CSOB | KBC | 100 | 12,55 |
ČESKA SPORITELNA | ERSTE GROUP | 98 | 13,6 |
KOMERČNI BANKA | SOCIETE GENERALE | 60 | 13,4 |
Čisti dobiček (v milijonih evrov) od 2009 do 2011
| 2009 | 2010 | 2011 |
NLB | -87 | -202 | -239 |
NKBM | 12,1 | 9,3 | -83,9 |
ABANKA VIPA | 28 | 3,8 | -138 |
CSOB | 679,9 | 529,8 | 437,6 |
ČESKA SPORITELNA | 493,9 | 470,9 | 532,9 |
KOMERČNI BANKA | 405 | 470,3 | 310,7 |
Čisti obrestni prihodki (v milijonih evrov) od 2009 do 2011
| 2009 | 2010 | 2011 |
NLB | 417 | 436 | 423 |
NKBM | 136,5 | 147,3 | 135,6 |
ABANKA VIPA | 75 | 81,3 | 76 |
CSOB | 918 | 965 | 969 |
ČESKA SPORITELNA | 1.200 | 1.180 | 1.220 |
KOMERČNI BANKA | 688,1 | 688,1 | 702,5 |
ROE (v %) od 2009 do 2011
| 2009 | 2010 | 2011 |
NLB | -6,8 | -17,5 | -22,2 |
NKBM | 3,12 | 2,62 | -17 |
ABANKA VIPA | 6,35 | 0,82 | -34,37 |
CSOB | 28,3 | 20,3 | 17,9 |
ČESKA SPORITELNA | 20,3 | 18,2 | 18,2 |
KOMERČNI BANKA | 17,04 | 18,28 | 11,24 |
Bilančna vsota (v milijardah evrov) od 2009 do 2011
| 2009 | 2010 | 2011 |
NLB | 19,6 | 17,8 | 16,4 |
NKBM | 5,78 | 5,86 | 5,81 |
ABANKA VIPA | 4,51 | 4,55 | 4,21 |
CSOB | 33,5 | 34,6 | 36,6 |
ČESKA SPORITELNA | 33,4 | 34,45 | 34,88 |
KOMERČNI BANKA | 23,6 | 23,7 | 25,8 |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje