Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS je po letu dni delovanja pripravila vmesno poročilo, ki po besedah prve dame Dagmar Komar kaže na pozitivne rezultate dela.
Ob tem Komarjeva dodaja, da je agencija, ki danes zaposluje 24 ljudi, uvedla vse ključne standarde upravljanja družb, da lahko država funkcionira kot vsak zasebni lastnik premoženja.

"Dosedanji nadzor neustrezen in nestrokoven"
Po ocenah Komarjeve bi moral AUKN ob začetku delovanja zamenjati še enkrat toliko nadzornikov, saj je bila sestava nadzornih svetov po presoji agencije neustrezna.

"Ugotavljamo, da je bil dosedanji nadzor neustrezen in nestrokoven. Če bi bi bila agencija na začetku bistveno bolj aktivna pri zamenjavi nadzornikov, verjamem, da bi bilo bolje," meni Komarjeva.

Kritike na račun imenovanja članov nadzornih svetov Komarjeva zavrača. "Postavili smo vse pravne osnove za transparentno, odgovorno in strokovno imenovanje članov nadzornih svetov. Imenovanje nadzornikov je bilo do ustanovitve agencije stihijsko, lobistično in politično," je poudarila.

Donosnost državnega premoženja pozitivna že letos
Neambiciozno upravljanje državnega premoženja v preteklosti se je po navedbah vodstva agencije odrazilo tudi v donosnosti. Ta je še v letu 2010 znašala -1,8 odstotka, dividendna donosnost pa je bila 0,6-odstotna.

Medtem ko AUKN v letu 2015 cilja na osemodstotno donosnost državnega premoženja in na 3,9-odstotno dividendno donosnost, je izboljšanje rezultatov vidno že letos, saj je donosnost državnega premoženja že pozitivna.

Agencija je v zakonsko predpisanem času pripravila tudi strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa še ni sprejeta. Komarjeva je izrazila upanje, da bo ta sprejeta čim prej, saj bo agencija na njeni podlagi lahko družbam v državni lasti začrtala strateške cilje.

Član uprave agencije Marko Golob pa je bil glede strategije kritičen do zamujanja države, ki po njegovih besedah še vedno ne ve, kaj so njene dolgoročne, razvojne, sektorske in ostale politike.

Intenzivno sodelovanje tudi z Nacionalnim preiskovalnim uradom
Z ustanovitvijo agencije se je po navedbah vodstva začelo tudi transparentno upravljati državno premoženje, AUKN pa si želi z učinkovitim nadzorom tudi izkoreniniti korupcijo. V agenciji so sicer zaskrbljeni nad informacijami o korupciji, ki jih je vse več.

Kot pravi Komarjeva, so na agenciji zavezani k tajnosti podatkov, toda, kot zagotavlja, agencija vse indice o korupciji, ki jih dobi, preda bodisi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, bodisi komisiji za preprečevanje korupcije, bodisi nadzornim svetom s priporočilom, da jih skrbno preučijo in ukrepajo.

"Mislim, da ne bomo mogli prestrukturirati slovenskih podjetij in vzpostaviti reda, dokler ne bomo skidali. To je nujno in zato je AUKN tudi začela intenzivno sodelovati z Nacionalnim preiskovalnim uradom in s komisijo za preprečevanje korupcije," je poudaril Golob.

Agencija je sicer vmesno poročilo posredovala tudi Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Komarjeva verjame, da bodo tudi od OECD-ja dobili potrditev dela agencije. Ker se je država ob vstopu v OECD zavezala k ustanovitvi centraliziranega organa za upravljanje z državnimi naložbami, je po mnenju Komarjeve smiselno, da se agencije v prihodnje ne preoblikuje.