Njihova cena je dosegla 145 evrov, vendar je bilo prometa za vsega pet tisoč evrov. Vlagatelji upajo, da bo Mercator znal izkoristiti težave Merkurja in povečati svoj tržni delež v tehnični trgovini. Napovedujejo se tudi spremembe v "sosedovi" lastniški strukturi. Kot pišejo Finance, bodo banke, ki so lani zaplenile Mercatorjeve delnice Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju, začele nezavezujoči postopek prodaje svojih deležev v Mercatorju.

Promet še naprej izredno nizek
Petrolove delnice so se ob 144 tisoč evrih prometa podražile do 248 evrov, več kot odstotek dražje pa so tudi Gorenjeve delnice. Pri banki Reiffeisen so njihovo ciljno vrednost postavili na 18 evrov, danes pa je cena dosegla največ 12,91 evra. Z najprometnejšo Krko je bilo za 182 tisoč evrov prometa, njena cena pa je nihala med 64,5 in 65 evrov. Indeks SBI TOP (826 točk) se je četrtič zapored zvišal, tokrat za 1,21 odstotka. Njegova usoda bi bila povsem drugačna, če ne bi Ljubljanska borza prav z 20. septembrom v elitni šesterici Zavarovalnico Triglav zamenjala z Gorenjem. Cena Triglavovih delnic je namreč strmoglavila za sedem odstotkov, na vsega 16 evrov, saj bo imela zavarovalnica zaradi poplav, ki so zadnji konec tedna prizadele Slovenijo, manjši dobiček.

Tečaji delnic v prvi kotaciji

Cene nafte po padcih v prejšnjih tednih spet navzgor
Na mednarodnih borzah vlagatelji že nestrpno pričakujejo torkovo zasedanje ameriške centralne banke. Obrestna mera Fed funds, po kateri si banke med seboj posojajo denar, bo zanesljivo ostala nespremenjena, Fed pa utegne nakazati nadaljnje "kvantitativno sproščanje" denarne politike, seveda v želji, da se ameriško gospodarstvo po nekaj četrtletjih lepe rasti ne bi prehitro ohladilo ali celo zdrsnilo v novo recesijo. Če se bo ameriška centralna banka odločila za nove stimulativne ukrepe, bo to oslabilo dolar. Cene nafte, ki so prejšnji teden padle za 3,7 odstotka, so se spet obrnile navzgor, proti 74 dolarjem, zlato pa še vedno vztraja na zgodovinskem vrhu, to pomeni nad 1.280 dolarji.

Basel III prestrašil lastnike bančnih delnic
Vodilne evropske borze so bile dopoldne kar optimistične. Indeks FTSEurofirst 300 (1.080 točk) se je povzpel za več kot pol odstotka, s čimer je nadoknadil petkov padec, ko je borze zaskrbelo poročilo, da je zaupanje potrošnikov v ZDA zdrsnilo najnižje v zadnjem letu, poleg tega pa so se pojavile špekulacije, da bo morala Irska Mednarodni denarni sklad zaprositi za pomoč. Frankfurtski DAX 30 (6.240 točk) se je do 13.30 povzpel za pol odstotka, večji pribitek pa so preprečile delnice banke Deutsche Bank, na katere še vedno vplivajo zahteve Basla III, sprejete prejšnjo nedeljo. Višji količnik temeljnega kapitala bo številne banke prisilil v dokapitalizacijo. Po nekaterih pesimističnih ocenah naj bi morale nemške banke zbrati tudi do 100 milijard evrov dodatnega kapitala.

Urad se ni želel prenagliti
Ameriški državni urad za gospodarske raziskave je končno določil, kdaj se je v ZDA končala najhujša recesija po drugi svetovni vojni. Trajala je natančno od decembra 2007 do junija 2009. Že prej je predsednik centralne banke Ben Bernanke ob vsem zavedanju, kako dolgotrajno bo okrevanje, zagotovil, da so vendarle prišli lepši časi, toda državni urad je kar čakal. Oklevanje pri določanju natančnega datuma začetka ali konca določenega gospodarskega cikla ni nič nenavadnega. Spomnimo, da je omenjeni urad začetek zadnje recesije določil šele decembra 2008, ko je potrdil, da se je recesija začela točno eno leto prej.