Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je opozoril na neverjetno usklajenost cen pogonskih goriv pri trgovcih z naftnimi derivati. Kot je dejal, so podražitve pod drobnogled vzeli tudi njihovi pravniki, v zadnjih podražitvah pa je opaziti sume kartelnega dogovarjanja. Bodoči mandatar slovenske vlade je tudi dodal, da je v trenutku, ko trg ne deluje, kar se po njegovem mnenju dogaja v Sloveniji, čas za pametno regulacijo.
Ekonomist Bogomir Kovač je v pogovoru v Odmevih glede regulacije pogonskih goriv v Sloveniji pojasnil, da imamo v Slovenijo deregulacijo cen od leta 2016 in da je to bila stara želja trgovcev po sprostitvi cen.
"Minister Počivalšek je to pravzaprav zagovarjal vsa svoja dva mandata. Od leta 2016 smo imeli postopno deregulacijo, od leta 2020 naprej seveda popolno deregulacijo. Deregulacija pri duopolni strukturi, kjer imate dva velika ponudnika, je seveda nesmiselna, saj tukaj tržne konkurence pravzaprav ni in je seveda od tod dalje možnost tako imenovanega tihega kartelnega sporazumevanja, tudi če tega seveda nihče ne bo priznal. Ampak saj je dovolj, če pravzaprav zgolj slediš. Tisto, kar je seveda jasno, je to, da se cene zelo zelo ujemajo, še posebej pri teh velikih skokih. Kakor koli, napačna je bila odločitev takratne vlade, ki so, kar tri so bile tiste, na neki način sledili tej politiki, ki so se odločile, da bodo nekako sledile tej deregulaciji. Tržnih pogojev za deregulacijo v Sloveniji ni, na tako majhnem trgu in ob tako duopolni strukturi dveh velikih ponudnikov," je navedel Kovač, ki tudi meni, da bi lahko vlada Janeza Janše podaljšala odločitev o začasni regulaciji cen pogonskih goriv.
"Kajti spremenjene okoliščine so tiste, ki so že pred tem narekovale, da je posegla v cene in politiko cen in bi najbrž to nadaljevala. Navsezadnje je tudi zdajšnji predsednik vlade to obljubljal na predvolilnih soočenjih. Tudi nekatere druge zamrznitve, recimo živil. Glede na volilni izid je najbrž ta poteza po svoje tudi logična," je dejal.
Višina cen, kot je še pojasnil, pa je posledica pritiskov v ozadju, nabavnih cen tako surove nafte kot seveda naftnih derivatov. "Vendar pa imajo vlade to možnost, da lahko posegajo po eni strani v strukturo cen, kajti imajo manevrski prostor pri trošarinah, imajo manevrski prostor pri različnih podnebnih dodatkih. Na drugi strani bi seveda lahko ostalo tudi pri tej zgodbi, da bi preprosto, morda tudi nekoliko spremenjeno, pa vendarle še z vedno nižjo ceno, regulirala cene tudi še naprej. Kajti smisel teh vladnih odredb je, da skušajo nekako umiriti inflacijska pričakovanja pri enem izmed najbolj kurativnih, najbolj propulzivnih stroškov, ki seveda nastopajo običajno pri takšnih inflacijsko stroškovnih pritiskih," je še navedel Kovač.
Zdaj se cena za 159-litrski sodček brenta, kot pravi, giblje okoli 100 ameriških dolarjev in zna skočiti do od 140 do 160. "Ko se je začela ruska invazija, je bila nafta recimo približno nekaj več kot 100 dolarjev, potem je v treh tednih poskočila na 140," je spomnil in dodal, da je cena ob naftnih šokih presegla ceno 200 dolarjev.
"Tega pa seveda ne morete v nobenem primeru kompenzirati. Treba se je zavedati, da bodo cene seveda visoke, in vsaka država bo morala poskrbeti za to, da bo skušala te cene tako ali drugače obvladovati in pomagati predvsem tistim ljudem, ki so tako ali drugače zaradi njih prizadeti, zlasti ko bo šlo za kurilno olje v recimo v jesenskem delu," je še poudaril Kovač.
Poziv prevoznikom, naj podražijo prevoz
Predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek je zaradi rekordnih cen goriva prevoznike pozval k dvigu cen prevozov za vsaj 10 odstotkov, saj se bodo sicer prevozniška podjetja znašla v likvidnostnih težavah.
Kot je povedal, bo to za sabo potegnilo tudi nove podražitve blaga.
Pišek z OZS-ja je poudaril veliko negotovost podjetij, ki se ukvarjajo s prevozi, pri čemer gre po njegovih besedah za politično krizo in špekulacije, nikakor pa ne za energetsko krizo, saj se svetovne naftne zaloge in zaloge plina niso nič zmanjšale.
Avtoprevozniki, ki imajo veliko težav že zaradi problematike delovnih dovoljenj in iskanja kadrov, so se zdaj znašli v še večjih težavah. Hkrati v Sloveniji ta trenutek nimajo sogovornika, saj je ena vlada v odhajanju, druga pa se še ni oblikovala.
"Spet bomo morali na novo vzpostaviti dialog z novimi ljudmi in upam, da se bo to zgodilo čim prej," je dejal Pišek, ki se je danes slišal tudi z odhajajočim ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, s katerim so po njegovih besedah doslej sodelovali zelo dobro.
Pišek: Regulacija cen naftnih derivatov je edina in nujna rešitev
Regulacija cen naftnih derivatov je po Piškovem mnenju kratkoročno edina in nujna rešitev, vendar so na gospodarskem ministrstvu drugačnega mnenja, saj pravijo, da so razmere na trgih normalne. Vendar ni tako, saj so v nekaterih državah, na primer na Malti ali na Madžarskem, cene precej nižje, je še dodal prvi mož sekcije za promet, ki je imel s podražitvijo samo v svoji floti danes za 35.000 evrov višje stroške.
Predsednika vlade ob tem poziva, da naj avtoprevoznike in obrtnike sprejme takoj, ob tem pa dodaja, da o kakšnih ostrejših dejavnostih za zdaj še niso razmišljali. O problematiki bodo več povedali na načrtovani petkovi novinarski konferenci.
Golob: Pri zadnjih podražitvah sumi kartelnega dogovarjanja
Vlada z odločitvijo, da ne regulira več cen pogonskega goriva, nagaja in se maščuje za poraz na volitvah, je podražitve bencina in dizla komentiral predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. "Ker jih niso izvolili, naj plačujejo višje cene. To kaže na to, da so vsi bombončki bili dani na vrvici; zdaj, ko so volitve mimo, se bombončki umikajo," je danes ob robu izjave po koncu prvega kroga koalicijskih pogajanj dejal Golob.
Pri podražitvah se mu sicer bolj kot vladno nagajanje zdi pomembno to, da je v trenutku, ko trg ne deluje, kar se po njegovem mnenju dogaja v Sloveniji, čas za pametno regulacijo.
Golob je opozoril na neverjetno usklajenost cen pogonskih goriv pri trgovcih z naftnimi derivati. Kot je dejal, so podražitve pod drobnogled vzeli tudi njihovi pravniki, v zadnjih podražitvah pa je opaziti sume kartelnega dogovarjanja. "Če se bo to nadaljevalo, bomo v Gibanju Svoboda pozvali agencijo za varstvo konkurence, da ukrepa proti trgovcem. Cene so tako neverjetno usklajene, da si zaslužijo podrobno analizo," je še dejal.
Petrol očitke zavrača
Petrol samostojno določa svojo cenovno politiko za pogonska goriva in se pri tem ne usklajuje z drugimi ponudniki, so se v družbi odzvali na Golobovo izjavo.
Spomnili na ugotovitve agencije za varstvo konkurence, ki je decembra lani objavila poročilo o raziskavi trga pogonskih goriv. "Ugotovila je, da ima na maloprodajno ceno pogonskih goriv največji vpliv nabavna cena goriva. Agencija je tudi ugotovila, da cene po deregulaciji med ponudniki niso bile vedno enake, so pa bili zaznani pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki," so pojasnili v Petrolu.
Prav tako je agencija, kot so še dodali, ugotovila, da sistem napovedovanja in spreminjanja cen v Sloveniji prek aplikacije goriva.si omogoča hitro prilagajanje cen drugih ponudnikov. "Agencija je ugotovila, da neposredno ni mogoče pripisati protikonkurenčnega delovanja ponudnikov na trgu pogonskih goriv oziroma kršenja zakona o preprečevanju omejevanja konkurence," so sklenili.
Kaj se dogaja na trgu naftnih derivatov
Vlada se je za začasno regulacijo maloprodajnih cen določenih naftnih derivatov odločila 14. marca zaradi hudih motenj na mednarodnem in domačem trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen. Najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih po državi je določila pri 1,503 evra za liter, dizla pa 1,541 evra za liter.
Regulacija je veljala do konca aprila in vlada se je minuli petek, le nekaj dni po volitvah, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, ni odločila podaljšati. Cene naftnih derivatov se tako od 1. maja znova prosto oblikujejo na trgu in pričakovano so se v nedeljo krepko zvišale.
Na bencinskih servisih Petrola zunaj avtocest je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,617 evra, za liter dizla pa 1,817 evra. OMV Slovenije liter 95-oktanskega bencina ponuja za 1,619 evra, dizla pa za 1,824 evra. MOL Slovenija medtem liter bencina ponuja za 1,617 evra, dizla pa za 1,816 evra.
Še nekoliko višje so cene na bencinskih servisih ob avtocestah. Na Petrolovih avtocestnih črpalkah je za 95-oktanski bencin zdaj treba odšteti 1,682 evra na liter, na OMV pa 1,697 evra. Za liter dizla je pri Petrolu treba odšteti 1,876 evra na liter, na avtocestnih črpalkah OMV pa 1,889 evra.
Cene sicer nekoliko blažijo nižje trošarine. Vlada je prejšnji teden namreč do konca julija podaljšala veljavnost znižanih trošarin na energente, ob pogonskih gorivih še na elektriko, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje