Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je na novinarski konferenci skupaj s sodelavci predstavil poročilo o finančni stabilnosti.

Kranjec: Odnos do lastniškega kapitala je mačehovski
Na Banki Slovenije so med sklepne ugotovitve poročila zapisali, da je bila gospodarska kriza države v preteklem letu predvsem odraz dogajanj v realnem in finančnem sektorju. Menijo, da visoka odvisnost nefinančnih družb od bančnih posojil in njihova prezadolženost ter visoka odvisnost bank od tujih finančnih virov in nelikviden domač kapitalski trg vplivajo na nizko in nestabilno gospodarsko rast, ki ne obeta hitrega okrevanja.

"Če tega problema ne bomo v doglednem času zadovoljivo rešili, da bomo povečali domače varčevanje, da zmanjšamo vzvod v realnem sektorju in vzvod v finančnem sektorju, potem bo verjetno težko pričakovati hitrejšo gospodarsko rast. Tukaj bo pomembno vlogo igral tudi odnos do lastniškega kapitala, ki je v Sloveniji precej mačehovski in tukaj bodo potrebne resne strukturne spremembe," je pojasnil Kranjec.

Odvisni smo predvsem od zunanjega povpraševanja
Povedal je, da je slovenska gospodarska rast odvisna predvsem rast od zunanjega povpraševanja in deloma od potrošnje gospodinjstev ter ponovnega povečevanja zalog. Dodal je, da je bila bruto rast investicij lani zmeraj negativna, kar je močno vplivalo na zmanjšano gospodarsko rast.

Zatrdil je, da država ne more reševati vseh težav gospodarstva, temveč mora le ustvariti ustrezno okolje za gospodarske pobude "in tega okolja ni". Prepričan je, da če se sprostijo te pobude, da se bo tudi gospodarska rast povečala. Dodal je še, da država v primerjavi z gospodarskimi akterji enostavno nima modrosti in ne pozna razmer v gospodarstvu, da bi lahko reševala njegove težave.

"Davek na premoženje bi lahko olajšal težave"
Kranjec se je odzval tudi na pobudo Fiskalnega sveta za zvišanje DDV-ja. "S stališča zmanjševanja proračunskega deficita je to ena od možnosti. Glede na slabo oživljanje gospodarstva in nizko rast razpoložljivih dohodkov lahko to tudi zavre gospodarsko rast. Tukaj bi z veliko previdnostjo predlagal, da se razmisli o tem. So pa drugi viri še na razpolago. Razmišlja se o davku na premoženje in prej ko slej bo treba to vprašanje rešiti, ki bi lahko v veliki meri olajšalo težave primanjkljaja v proračunu," je dejal.

Ob tem je dejal, da je tudi področje davčne izterjave tisto, na katerem obstajajo velike rezerve. Poudaril je, da se uvajajo t. i. gotovinske blagajne, ki lahko, kot pravi, pomenijo precejšen prispevek k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.

Košak: Potrebe po financiranju iz tujine naraščajo
Tomaž Košak, direktor oddelka za finančno stabilnost, je med drugim izpostavil, da je potek gospodarske krize v Sloveniji vse bolj determiniran z značilnostmi domačega finančnega in realnega sektorja v smislu strukture financiranja.

"Neto finančna sredstva gospodinjstev namreč ne zadoščajo za finančne potrebe podjetij, k čemur se je v letih 2009 in 2010 pridružila še negativna finančna pozicija države, tako zaradi zadolževanja v tujini kot tudi deloma zaradi razvrednotenja kapitalskih naložb države v gospodarstvo. Potrebe po dodatnem financiranju iz tujine v BDP-ju tako še naraščajo in so lani dosegle 38 odstotkov," je opozoril.