Prevzemna zakonodaja je formalno ustrezna, nikoli pa ni bila narejena vsebinska presoja posledic zakona, je na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo dejal guverner slovenske centralne banke Marko Kranjec. Ob tem ne zanika, da bi lahko Banka Slovenije v določenih primerih storila več, a je prepričan, da je svojo vlogo pri presojanju o prevzemih opravila. Guverner je bolj kritičen do uprav in nadzornih svetov bank, ki "v veliko primerih niso opravili svoje vloge".

Žugelj s prstom pokazal na centralno banko
Parlamentarna komisija za sporne menedžerske prevzeme, ki jo vodi Lojze Posedel, Zares, se je za zaslišanje Kranjca odločila po pričanju direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjana Žuglja, ki je krivdo za sporne prevzeme pripisal tudi Banki Slovenije, ker naj ne bi opravila nadzorne funkcije.

Centralna banka, tako Žugelj, ima namreč na voljo mehanizem kapitalske ustreznosti in bi lahko ob spornih menedžerskih prevzemih upravo posamezne banke, ki je dala posojilo prevzemniku, poklicala na zagovor. Če za posojila ne bi bilo kritja, bi lahko zahtevala dvig kapitalske ustreznosti banke.

"Guverner kaže nepoznavanje zakonodaje"
Zato so Žuglja Kranjčeve besede, izrečene pred komisijo, še posebej razburile in zaradi "zavajanja javnosti ter izrečenih neresnic" zahteva odstop guvernerja BS-ja. Prepričan je, da guverner s svojimi izjavami kaže svoje nepoznavanje prevzemne zakonodaje. "Drugače namreč njegove izjave, da bi bilo pri izvajanju prevzemne zakonodaje treba presojati tudi ekonomske posledice prevzema, ni razumeti. Na takšno razmišljanje, da torej 'svetel' namen posvečuje vsakršna sredstva, ATVP ni in ne bo pristajal," poudarja. Če Kranjec ne bo sam odstopil, Žugelj k ukrepanju poziva državni zbor.

Banka Slovenije zaman čakala na pojasnila
Banka Slovenije je Žugljev ATVP pisno pozvala, da utemelji izjave o zatajitvi centralne banke pri prevzemih, je še dejal Kranjec in dodal, da bi taka informacija koristila tudi BS-ju, saj bi v zvezi s tem sprejel določene ukrepe. Odgovor, ki so ga v banki prejeli od agencije, ni bil vsebinski, saj so dejali le, da niso dolžni odgovarjati na vprašanja Banke Slovenije, ker so neodvisni in samostojni.

A Žugelj to zanika in zagotavlja, da je agencija odgovorila na zahtevo Banke Slovenije in ji posredovala seznam menedžerskih prevzemov, za katere je prevzemnik predložil bančno garancijo, konkretne podatke o kreditnih pogodbah, kreditojemalcih in kreditodajalcih ter izjavo guvernerja za Svet na Kanalu A, v kateri je ta javno priznal, da Banka Slovenije pri nadzoru ni dovolj odločno ukrepala.

Ukrepov vsako leto manj
Sicer ima centralna banka na voljo med 200 in 400 ukrepi proti bankam, ki kreditirajo prevzeme. Te izdaja vsak dan, v obliki priporočil, zahtev, opozoril in odredb. Novembra lani so "imeli odprtih" 287 ukrepov, od tega 126 priporočil, 51 zahtev, 105 opozoril in pet odredb, je dejal Kranjec. Večina se jih nanaša na običajno kreditiranje, nekaj pa tudi na prevzeme. Ukrepov je iz leta v leto manj, kar Kranjec pripisuje upadu kreditiranja in upoštevanju zahtev centralne banke.

Banke so v zadnjih trinajstih letih za 215 prevzemov podelile več milijard evrov garancij. Po podatkih ATVP-ja naj bi tako jamčile skoraj za vse prevzeme, ki so bili speljani od leta 1998 do lanskega oktobra, je poročal Radio Slovenija.

Žugelj meni, da del krivde nosi tudi sam ATVP, ki naj bi bil premalo drzen in naj bi vodil premalo postopkov.

Pod lupo kmalu še javni funkcionarji
Kranjec sicer verjetno ne bo zadnji zaslišan. Komisija bo namreč preiskavo razširila še na ugotavljanje, ali so v posameznih menedžerskih prevzemih nosilci javnih funkcij morda sodelovali tako, da so pridobili bančna posojila zase ali za podjetja, v katerih so bili lastniki oziroma solastniki. Pri tem komisija računa na pomoč drugih državnih organov, denimo protikorupcijske komisije, ki je s primerom Dimic že začela preučevati odobravanje bančnih posojil funkcionarjem in visokim državnim uradnikom.