Neimenovani viri so za Reuters namreč dejali, da Francija in Nemčija razmišljata o radikalni prevetritvi EU-ja. Načrt naj bi vseboval tudi strožja pravila za članice evroskupine, ki pa jih nekatere ne bi bile zmožne izpolnjevati.

Kranjec se je na to odzval včeraj ob robu bančnih dni na Brdu pri Kranju rekoč, da scenarij razpada evroskupine ni predmet razprav, zato o tem "nima smisla debatirati". Nasprotno, pogovori potekajo v smeri večje harmonizacije javnih financ članic in koordinacije proračunskih ukrepov, je dejal.
Danes pa je ob robu srečanja v Moskvi odklonil komentar na vprašanje o odkupu obveznic s strani ECB-ja in dejal, da bodo šli "kolikor daleč bo potrebno". "Smo prožni, ampak ne bomo pozabili našega osnovnega cilja, ki je vzdrževanje cenovne stabilnosti. To smo odlično dosegli. Storili bomo vse, da zagotovimo cenovno stabilnost in prispevamo k finančni stabilnosti, vendar ne moremo nadomestiti fiskalne politike," je dejal.
Slovenija v relativno boljšem položaju
Kranjec je ob tem priznal, da so pribitki na slovenske obveznice relativno visoki, ti so presegli sedem odstotkov za 10-letno obveznico, a hkrati dodal, da je Slovenija verjetno v boljšem položaju v primerjavi z drugimi državami, saj je delež dolga v njenem bruto domačem proizvodu (BDP) primerjalno manjši.

Prvi slovenski bančnik je sicer že večkrat opozarjal vlado, naj zmanjša proračunski primanjkljaj, ki se je lani povzpel na 5,8 odstotka BDP-ja, ter oklesti izdatke javnega sektorja in uvede pokojninsko reformo.