Bančniki so tako premierju med drugim pojasnili, da se kreditna aktivnost v slovenskem bančnem sistemu po upočasnitvi konec lanskega leta od januarja znova izboljšuje. "Pričakovati je, da bo kreditna aktivnost glede na uspehe, dosežene v zadnjem obdobju, začela naraščati," je dejal Franci Križanič.

"Potrebujemo eden drugega," je ocenil Borut Pahor ter ponovil, da je kriza nastala v razvitem svetu in Slovenija pozorno spremlja pristope k reševanju krize v razvitih državah, obenem pa "s svojo iznajdljivostjo" sama rešuje težave. Po Pahorjevem mnenju je vlada v dobrih dveh mesecih uspešno regulirala težavo finančne krize. "Z optimizmom gledamo na čas, ki je pred nami," je še dodal.

Ena od težav, ki pestijo bančnike, je tudi gibanje obrestnih mer. "Po eni strani z znižanjem vrednosti euriborja ob politiki ECB obrestne mere padajo, po drugi strani pa se povečujejo tveganja na finančnih trgih, zato se obrestne mere za gospodarstvo in prebivalstvo ne znižujejo tako hitro, kot se sicer znižuje obrestna mera ECB oz. euribor," je pojasnil Križanič.

Država bo subvencionirala obrestne mere
Predstavniki bančnega sektorja, med katerimi so bili tudi predsedniki uprav NLB-ja, NKBM-a, Abanke in Unicredita, so državo sicer zaprosili za pomoč pri znižanju stroškov izdaje državnih poroštev za nastop bank na mednarodnih finančnih trgih. Finančni minister jim je že obljubil pripravo ukrepov subvencioniranja obrestnih mer v času krize.

Država bi ob izdaji poroštva najboljšim bankam z ratingom A sicer zaračunala stroške v višini 0,5 odstotne točke, zdaj pa tega ne bo več. Križanič je še povedal, da je bilo današnje srečanje s predstavniki bančnega sektorja že tretje te vrste, pri čemer sta bili prvi dve interne narave.

Naslednji ukrep verjetno spodbuda k posojilom
Finančni minister je zatrdil, da se je ponudba kapitala povečala, s tem pa naj bi bila omogočena povečana ponudba naprej. Naslednji ukrep bo po Križaničevih besedah verjetno spodbuda posojilom, ki omogočajo gospodarsko rast, pri čemer bo država ponudila poroštva. Takšen ukrep sicer že preučujejo zlasti z vidika zakonskih osnov, tveganja za morebitno povečanje javnega dolga pa naj bi bila zelo majhna, je dejal.

E. S./B. K.