"Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v sodelovanju s kriminalisti in policisti ponoči zaključili hišne preiskave. V skladu z usmeritvami pristojnega državnega tožilca so tudi odpravili pridržanje vsem štirim osebam.

Kriminalistična preiskava se nadaljuje z zbiranjem obvestil in pregledom zaseženih poslovnih listin ter računalniških podatkov. O vseh ugotovitvah bo obveščena skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki usmerja predkazenski postopek," so sporočili z Generalne policijske uprave.
Preiskovalci NPU-ja Bineta Kordeža in še tri osebe (nekdanji finančnici Merkurja Marto Bertoncelj in Janjo Kraševec ter neuradno tudi direktorja slovenjgraškega podjetja Kograd-Igem Ota Brgleza) namreč sumijo več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter več kaznivih dejanj pranja denarja v času, ko je Kordež vodil nakelskega trgovca. Po pisanju Financ naj bi Kordež in drugi menedžerji Merkurja iz podjetja odtujili 185 milijonov evrov.
Včeraj so zato organi pregona čez dan preiskovali več lokacij po Sloveniji, med drugim Kordežev dom na Lancovem in sedež Merkurja v Naklem. Iz Merkurja so danes zjutraj že sporočili, da so preiskovalci NPU-ja končali preiskavo v poslovni stavbi Merkurja, s seboj pa so odnesli številne dokumente o poslovanju Merkurja v času, ko ga je vodil Kordež.

Preiskovalci odnesli dokumente o poslovanju v letih 2007, 2008 in 2009
Predstavnik za odnose z javnostmi pri Merkurju Rok Istenič je pojasnil, da se je preiskava končala okrog dveh zjutraj, preiskovalci pa so s seboj odnesli več kot 200 različnih dokumentov, predvsem o poslovanju v letih 2007, 2008 in 2009.

Iz odvetniške družbe Hočevar Mokorel so sporočili, da je Kordež kmalu po polnoči zapustil prostore za pridržanje. Sami ocenjujejo, da razlogi za pridržanje niso obstajali, Kordež pa po njihovih besedah ni bil zaslišan.

Osumljenci na novinarska vprašanja ne odgovarjajo, sta pa pred kamero stopila zagovornika obeh osumljenk. Zagovornik Marte Bertoncelj Dušan Czipö je dejal, da je bilo četrtkovo pridržanje pričakovano, a neutemeljeno. Sam meni, da služi bolj zastraševanju in bo potekalo naprej, kot je običajno, torej najprej policijsko zaslišanje, potem nadaljevanje postopka. Čudi ga, da so bili vsi postopki sproženi šele več kot dve leti po tem, ko naj bi bilo storjeno očitano kaznivo dejanje. Odvetnica Janje Kraševec Darja Roblek meni, da sta bila hišna preiskava in pridržanje nepotrebna. Zanikala je, da bi šlo za preiskovanje menedžerskega prevzema Merkurja, ob tem pa se sprašuje, zakaj taki pritiski na ljudi, če je vse v listinah, te pa so dosegljive in na razpolago, je za TV Slovenija poročala Janja Koren.

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je dejal, da je komisija že pred časom obravnavala zadevo v povezavi z lastninjenjem Merkurja, ki jo je tudi končala. Ugotovitve bo zaradi sumov kaznivega dejanja predala generalni policijski upravi. Zadeve ne bodo znova odprli, saj so vse predali policijski upravi.

Še zadnji dan za upnike
Danes je še zadnji dan, ko lahko upniki Merkurja pri Okrožnem sodišču v Kranju prijavijo svoje terjatve. Sklep o uvedbi prisilne poravnave je sodišče sprejelo 3. novembra, ko je za upravitelja prisilne poravnave imenovalo Ladislava Hafnerja. Nakelski trgovec ima skupno kar za 750 milijonov evrov dolgov.

Zdaj bo moralo vodstvo podjetja zagotoviti podporo upnikov prisilni poravnavi in pridobiti upnike, ki se bodo odločili za konverzijo terjatev v lastniške deleže. V nasprotnem primeru prisilna poravnava ne bo uspela in bo sledil stečaj.

Bohorič: Merkur ne bo usoden za Savo
Težava Merkurja, ki je že en mesec v prisilni poravnavi, je tudi kranjska Sava, druga največja lastnica družbe. Predsednik uprave Save Janez Bohorič je zatrdil, da Merkur ne more biti usoden za Savo, saj imajo toliko rezerv, da bodo tudi to izgubo konec leta lahko pokrili, pri tem pa zagotovili tudi izplačilo dividend delničarjem. Izgubo bodo pokrili z dobičkom, ki so ga ustvarili v preteklih letih, rezerv je za okoli 100 milijonov evrov. Od 130 do 140 milijonov evrov pa nameravajo iztržiti s prodajo nekaj manj kot četrtine Abanke, je še poročala Janja Koren.