Tako z Rusijo kot Ukrajino ima Slovenija v blagovni menjavi presežek, v Ukrajino je lani izvozila za 215 milijonov, v Rusko federacijo pa za slabih 890 milijonov evrov, medtem ko je vrednost uvoza iz Ukrajine lani znašala 45 milijonov, iz Rusije pa 350 milijonov. Ker gre za pomembne številke, so že pred časom stopili v stik s podjetji, ki bi jih ukrajinska kriza lahko prizadela, je ob obisku Maribora povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

"Podjetja, ki pomembno poslujejo na omenjenih trgih, smo opozorili na to, da se pripravijo na morebitne težave v njihovem poslovanju. Verjamem, da smo zdaj v tem obdobju, ko bodo vsi iskali možnosti, kako te trge nadomestiti," je dejal minister, ki je vseeno optimistično dejal, da bo ukrajinsko-ruska kriza šla v smer, da bodo lahko na gospodarskem področju v prihodnost gledali bolj optimistično.

Večjih posledic za zdaj še ni

Slovenska podjetja za zdaj še ne občutijo večjih posledic na poslovanje zaradi zaostrovanja in uvedbe sankcij, a pozorno spremljajo razvoj situacije. V skupini Iskratel 40 odstotkov prometa odpade na Ukrajino in Rusijo. Prav v Ukrajini Iskratel skupaj s tamkajšnjim telekomom gradi optično omrežje, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Gre že za tretjo fazo, mogoči so zamiki, je povedal direktor Iskratela Robert Kuzmič. "Opremo smo že dobavili, tako da v glavnem potekajo dela na terenu, glede na nepredvidljivost situacije se zavedamo določenih tveganj, kar pa po mojem mnenju lahko privede le do zamikov pri projektu," je optimističen Kuzmič.

Naložbo je podprla tudi SID banka. V kolikšni meri so izpostavljeni do Ukrajine in Rusije, nam še niso sporočili.

Medtem Aleksander Zalaznik, generalni direktor Danfoss Trate, pravi, da so prebrodili že številne krize, saj so tam prisotni že več kot 20 let, v zadnjem času pa opažajo zamude na meji. "V zadnjih dneh že dobivamo obvestila, da je prehod prek kopenske meje otežen, pojavljajo se zamude," je povedal Zalaznik.

Zdravila so na vrhu seznama slovenskega izvoza. Dolgoletni predsednik uprave Krke Jože Colarič kljub preštevilnim izzivom v preteklih letih ne zgublja optimizma. "Tudi če se zakomplicira, sem prepričan, da bomo mi tisti, ki bomo pridobili. Kaj se dogaja v takšnih specifičnih razmerah? Konkurenti v dobršni meri pobegnejo," je dejal Colarič.

Popoldne sestanek vlade

Sicer pa je tudi minister za gospodarstvo Počivalšek za popoldne napovedal sestanek ožje skupine vlade, na katerem bodo obravnavali zaostrene razmere. "Govorili bomo o razvoju najnovejših dogodkov in o načinih, kako bi lahko omilili morebitne posledice za naša podjetja," je po poročanju Radia Slovenija dejal minister Počivalšek.

Najslabša možnost za slovenska podjetja bi seveda bila uvedba kakršnega koli širokega embarga za posamezno blago ali storitve. Po besedah Počivalška vsaka ovira pri trgovinskem poslovanju pomeni težave, podjetij, ki bi lahko bila najbolj prizadeta, posebej ni izpostavljal, je pa omenil panoge, kot so farmacija, digitalne in elektronske komunikacije, proizvodnja strojne opreme in podobno.

Po drugi strani je tudi v Sloveniji kar nekaj pomembnih podjetij, ki so v ruski lasti, eno od njih zaposluje tudi nekaj tisoč ljudi, Počivalšek pa meni, da bodo ta najverjetneje prizadeta v primeru embarga blagovnih in storitvenih tokov med državama.

Kaj bo s cenami energentov?

O tem, kaj bi nadaljnja kriza pomenila za nabavo energentov, Počivalšek ni želel ugibati, saj da je še preveč čejev, meni pa, da ima Slovenija tudi na energetskem področju zagotovljene alternative za normalno delovanje tudi v prihodnje.

Sicer pa je minister skupaj s sodelavci danes na sedežu Štajerske gospodarske zbornice podjetnikom iz regije predstavljal načrt za okrevanje in odpornost, ki za gospodarstvo predvideva 427 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

S predstavniki podjetij iz različnih panog, med drugim strojne in lesne predelave, področja turizma in energetike so govorili o tem, na kakšen način lahko pridejo do denarja, ki bo usmerjen v sedem ciljev – razvoj energetske učinkovitosti, turizma in lesarstva, digitalizacijo, raziskave in razvoj, zeleni prehod ter investicije.

Zeleni prehod

Kot je dejal, gre za prepotreben denar za to, da se slovensko gospodarstvo v večji meri in hitreje prestrukturira v smeri zelenega prehoda, energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva, saj je po njegovem mnenju obdobje, ko smo imeli poceni energijo in smo izvažali smeti, za nami in je zato že danes treba pogledati v prihodnost ter na vseh področjih narediti načrt, kako še naprej biti konkurenčni.

"Slovenija je izvozno gospodarstvo. Kar 85 odstotkov vsega, kar ustvarimo, izvozimo, zato je nujno, da se že zdaj gospodarstveniki skupaj z državo odločimo, po kateri poti bomo šli naprej. Država bo zagotovila dovolj sredstev, da bodo vsi tisti, ki vedo, kaj hočejo in kam želijo, lahko svoje načrte z našo podporo uresničili," je dejal gospodarski minister.

Ob tem so pomemben del srečanja namenili ukrepom za pomoč podjetjem, ki so zaradi visokih cen energentov v sedanjem obdobju najbolj prizadeta.

Počivalšek se je sicer popoldne v Poslovni coni Tezno srečal z mladimi podjetniki, ki delujejo v tamkajšnjih zagonskih podjetjih, nato pa je obiskal tamkajšnji podjetji Ineor in Piktronik. Za konec je obiskal še podjetje Tlakovci Podlesnik.moja