Andrej Šik, ki vodi Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu, s svojo ekipo prek štirih družb pomaga slovenskim podjetjem pri prodoru in zakonodaji na italijanskem trgu, prav tako pa je Združenje odskočna deska za italijanska podjetja, ki iščejo partnerje na slovenskem trgu.

Zanimanje za vstop na trg sosednje države je veliko na obeh straneh, pravi. "Prednost italijanskega trga je to, da gre za zelo velik trg in čeprav ima država svoje težave, je italijanski trg še vedno največji trg, ki meji na Slovenijo. Slovenski trg pa, čeprav je majhen, je zanimiv za določene dejavnosti. Sploh za to, ker so stroški obratovanja veliko nižji, manj je birokracije."

Birokracija na eni in drugi strani
In prav tega se slovenski podjetniki, prav tako navajeni dolgih birokratskih postopkov in čakanja na razna dovoljenja, po njegovih besedah premalo zavedajo. "V Italiji se nobeno malo ali srednje veliko podjetje s papirji ne ukvarja samo. V Sloveniji to dejansko delajo podjetja sama, ker je pač mogoče, da sami vse uredijo. V Italiji je nepojmljivo, da bi se sam ukvarjal z birokracijo," pojasnjuje Šik.

To je zato tudi ena izmed pomembnih konkurenčnih prednosti Slovenije. Italijanska podjetja naša država privabi zaradi nižjih davkov, še posebej ko govorimo o družbah z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Tudi stroški dela so za tretjino nižji.

Pogosti obiski inšpekcije
Širok trg pa po drugi strani vabi slovenska podjetja k sosedom. Šik pove, da podjetnike vedno opozorijo, da morajo še posebej pozorno urediti vse svoje dokumente, dovoljenja in druge predpisane stvari. Različne inšpekcije in kontrole so namreč nekaj vsakdanjega. "Preverjajo davčne zadeve, varstvo pri delu, okoljevarstne stvari. In to vsakodnevno."

Kljub temu pa v Italiji po njegovih besedah ni težko poslovati. Možnosti so ogromne, kriza pa vrata še dodatno odpira. "Poznam cel kup slovenskih podjetij, ki imajo takšen produkt, da je zanimiv za italijanski trg, in se na tem trgu tudi dobro znajdejo," zatrjuje.