V Vegradu so tako v četrtek napovedali, da je za dolgoročni obstoj družbe, ki je v hudih likvidnostnih težavah, nujno, da na trimesečno čakanje pošljejo 229 delavcev od skupno 1.700 zaposlenih. Na čakanje na delo odhajajo večinoma proizvodni delavci, nekaj je tudi neproizvodnih.

Kot je v četrtek dejal predstavnik sindikata družbe Samo Mastnak, bodo tako pripomogli k reševanju podjetja in ohranitvi delovnih mest. Mastnak je še povedal, da med delavci nezadovoljstva zaradi ukrepa za zdaj ni zaznal, saj naj bi se ti zavedali resnosti položaja.

Vegrad delavcem dolguje plače še za leto 2009
Vegrad ima poslovne račune blokirane že več kot mesec dni, zaposlenim pa dolguje še del izplačil za lani. Vodstvo družbe se je o tem pogajalo s sindikati, a so pogajanja bila pred dvema tednoma prekinjena in od takrat stojijo na mrtvi točki. Nadzorniki velenjske družbe so sicer prejšnji teden potrdili kratkoročne ukrepe, ki jih načrtuje uprava - kadrovsko reorganizacijo, dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja. Prav tako nameravajo začeti graditi nove študentske domove v Ljubljani in odprodati nepotrebno premoženje.

Delavci Gradisa bodo plače dobili do petka
Kot omenjeno, hude težave pestijo tudi celjski Gradis, ki je od decembra v prisilni poravnavi -delavcem namreč še vedno ni izplačal januarske plače. Delavci zato že ves teden ne delajo in od vodstva družbe zahtevajo, naj jim, če nima za njihove, že sicer nizke plače, izplača vsaj 50 evrov za prehrano. Da bodo lahko jedli, torej.

Po sestanku vodstva s predstavniki delavcev so se nato danes končno dogovorili, da bo okoli 200 delavcev plače dobilo do prihodnjega petka. Vodja pravne službe Gradisa, David Gajič je ob tem dejal, da se uprava na vse načine trudi zbrati denar za plače.

Sicer delavci v primeru neizplačila januarske plače napovedujejo stavko, v okviru prisilne poravnave, ki je že druga v zadnjih petih letih, pa so delavci preko sindikata prijavili svoje terjatve, in sicer del novembrske plače, regres za leto 2009 in materialne stroške. Skupne terjatve Gradisa, ki zaposluje okrog 200 delavcev, znašajo 61,7 milijona evrov, prijavilo pa jih je okoli 700 upnikov.

Najhuje se godi podizvajalcem
In ker so v težavah veliki, se svet sesuva tudi malim - podizvajalcem. Ti so zaradi plačilne nediscipline in celo insolventonsti nekaterih izvajalcev obupani. Razmere na nekaterih gradbiščih so nevzdržne, javnost pa je pretresel tudi samomor podjetnika Ivana Selinška, lastnika podjetja Vargos, ki je opravljalo podizvajalska dela pri gradnji novega stožiškega nogometnega stadiona. Na Grepu, ki stadion gradi, trdijo, da so mu poplačali vse obveznosti.

Več kot tisoč podjetij ne plačuje obveznosti
Plačilna nedicplina je sicer resna težava prav v gradbeništvu, ki je peta najmočnejša panoga v Sloveniji. Podatki Agencije za javnopravne evidence (Ajpes) namreč kažejo, da je bilo januarja v Sloveniji v gradbeništvu 1.189 podjetij, ki niso poravnala vseh dospelih obveznosti. V gradbeništvu tako deluje skoraj četrtina oziroma 22,4 odstotka vseh podjetij z dolgovi v Sloveniji. V primerjavi z januarjem lani se je število gradbenih podjetij z neporavnanimi obveznostmi povečalo za 479, v primerjavi z decembrom lani pa se je zmanjšalo za 99.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da sta plačilna nedisciplina in nelikvidnost velik problem slovenskih podjetij. Dva izmed najpomembnejših "desetih grehov" sta po njenem mnenju pomanjkanje realnega denarja iz prihrankov in odpiranje novih podjetij kljub insolventnosti starih. Direktorica pogreša predvsem ukrepe države, ki bi se morala dejavneje vključiti v reševanje težav, premalo pa po njenem storijo tudi nosilci sodnih postopkov.