Ministrstvo je kot lastnik že zahtevalo osrednje podatke, ki nam bodo predloženi na skupščini, je dejal Franc Križanič. "Na osnovi tega bomo zahtevali od uprave, verjetno vsaj od novega predsednika uprave, da ukrepa ustrezno in zahteva vračilo", je še dodal finančni minister.

Sicer pa naj bi nekdanji predsednik uprave NLB-ja Marjan Kramar po zadnjih podatkih od svojega nekdanjega delodajalca zahteval še okoli 384.000 evrov odškodnine, ker ga nadzornki niso pravočasno obvestili, ali ga bodo znova imenovali za predsednika uprave. V pogodbi je namreč določeno, da ga mora nadzorni svet v roku šestih mesecev pred iztekom mandata obvestiti o tem. Če pa NLB zamuja z izpolnitvijo te obveznosti, mu mora izplačati pavšalno odškodnino v višini 24 mesečnih bruto plač. Ker je bila njegova bruto plača 16.000 evrov, je ta znesek še dodatnih 384.000 evrov.

Poleg tega pa je iz podrobnosti pogodbe med Kramarjem in NLB-jem, ki so nedavno pricurljale v javnost, že znano, da naj bi Kramar po odhodu z mesta predsednika uprave prejel milijon evrov nagrade, poleg tega pa naj bi mu pripadalo še 12 plač, kar bi zneslo okoli 200 tisoč evrov.

Pogodba naj bi bila sporna predvsem zato, ker je bila oblikovana po merilih iz leta 2001, ko se še ni vedelo, kakšna kunjunktura nas čaka in je Kramar po poročanju TV Slovenija prejemal plačo za nekaj, kar se je zgodilo na trgu in ni bila njegova zasluga.

Jamstvena shema ni optimalna rešitev
MMC je Križaniča povprašal tudi o mnenju o jamstveni shemi in ali meni, da je ta optimalna rešitev, ki bo preprečila tajkunske zgodbe iz preteklosti. Križanič je dejal, da Zakon o jamstveni shemi ni optimalen način za ukvarjanje s to krizo; ta je po njegovih besedah "v bistvu duhovne narave, deloma tudi materialne in problem našega medsebojnega zaupanja". Zato meni, da bi se moral aktivirati državni zbor in sprejeti zakon o reviziji izpeljanih postopkov. Vse dejavnosti pa bi morale potekati "ločeno od bančnega in kreditnega sistema".

Državni zbor je sicer sprejel zakon o jamstveni shemi, ki med drugim bankam prepoveduje, da bi v okviru svojega poslovanja kreditirale menedžerske odkupe v primerih, ko je prišlo do kršitve zakonodaje. Prepoved velja za banke, ki za odobrena posojila pridobijo jamstvo države oziroma ko posojilojemalec nima dovoljenja za prevzem ali zoper njega teče postopek pred Uradom za varstvo konkurence ali Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Na vprašanje, ali bodo dopolnila predlagana državnemu zboru veljala že 3. junija, ko se bo izteklo podaljšano posojilo Infond Holdingu, pa je Križanič dejal: "Mislim, da ne bo veljavno. Kako se bo pa to posojilo razvijalo, pa bomo še videli, jaz se trenutno vzdržim komentarja."

Ana Svenšek/Aleksandra K. Kovač / B. K.