Franc Križanič je po seji vlade poudaril, da je treba nadaljevati z omejevanjem javnih izdatkov. "Smo na dobri poti, sliko kvarijo le posamezne intervencije (dokapitalizacija NLB-ja, Adrie Airways in Slovenskih železnic)," je prepričan Križanič.

Predstavil je sedem točk znotraj predloga interventnega zakona, kako naj bi država privarčevala. Tako se transferji posameznikom in gospodinjstvom ne bodo usklajevali z inflacijo, prav tako ne pokojnine, ki se ne bodo zmanjšale.

Minimalni dohodek bi povečali z 230 na 260 oz. po nekaterih predlogih celo na 280 evrov. To bo po mnenju Križaniča pomenilo prihranek. Ocene kolikšen bo, so različne, a naj bi bil več 10 milijonov evrov, pravi. Da bo ukrep deloval varčevalno, utemeljuje s tem, da bo del prejemnikov teh transferjev odpadel zaradi novih določitev premoženja.
Ne 45, temveč 48 odstotkov BDP-ja
Prav tako se plače javnih funkcionarjev ne bodo usklajevale z inflacijo, regresa ne bodo spreminjali (ostaja pri 692 evrih), predlagajo štiriodstotno znižanje plač funkcionarjev, zamrznili pa so tudi napredovanja. Predlagajo uvedbo zgornje meje zadolževanja, ki pa ne bo pri prvotno predlaganih 45 temveč pri 48 odstotkih bruto domačega proizvoda.

Sindikati intervencijskemu zakonu ne nasprotujejo, vendar ...
O napovedanem podaljšanju veljavnosti intervencijskega zakona se bodo v petek na sestanku pogovarjali predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pravi, da bi v tako podaljšanje, ki med drugim predvideva tudi nadaljevanje zamrznitev napredovanj v javnem sektorju, privolili, v kolikor bi vlado tudi zavezali, da v letu 2012 ne bo enostransko posegala v plače javnih uslužbencev. "Ne mislimo pristati na varčevanje, če se lahko zgodi, da nam čez tri mesece nova vlada enostransko zniža plače," pravi Štrukelj.

Zakon ni dovolj za odobritev poroštva
Druga pomembna tema vlade je bil tudi zakon o poroštvih za TEŠ 6. Po besedah Mateje Vraničar, generalne sekretarke na ministrstvu za finance, vlada zakonu ne nasprotuje, opozarja pa na nekatere pomanjkljivosti.
Dodaja, da samo sprejetje zakona ne more vplivati na odobritev poroštva, ampak je potrebno najprej izpeljati številne druge postopke (treba je opraviti pogajanja z EIB, pripraviti poroštveno pogodbo in po njenem podpisu pripraviti tudi zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe), preden bodo poroštvo odobrili.

Na vladi hkrati v čim krajšem času pričakujejo določene odgovore, na vprašanja ki so se porodila ob pregledu dokumentacije. Gre za vprašanje emisije ter zagotovljenih količin premoga in cene, ki sta pogoja za zahtevano donosnost naložbe.
Tudi, če zakon pade, naprej po starem
Želijo tudi, da se v projekt na primeren način vključijo slovenski dobavitelji ter da se izpeljejo vsi postopki v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Če zakon ne bo sprejet, bo potrebno nadaljevati z ustaljeno prakso, vlada pa bo nato v nadaljevanju pripravila nov zakon o poroštvu, je še povedala.