"Pričakujemo, da ne bo nobenih odpravnin ali nečesa nenavadnega za sedanje težke čase," je ob robu današnjega nadaljevanja seje državnega zbora izjavil finančni minister France Križanič, ki se je o razmerah v NLB-ju pogovarjal s premierjem Borutom Pahorjem.

Križanič je izrazil pričakovanje, da bo "problem rešen sporazumno in da bodo ljudje dobili ustrezne delovne zadolžitve v banki ali hčerinskih družbah", v nasprotnem primeru pa bo to stvar sodišča.

Križanič: Prišlo je do kratkega stika
Po Križaničevih besedah je predsednik uprave Božo Jašovič v skladu z mandatom, ki mu ga podeljuje letos spremenjeni statut banke, in ob strinjanju nadzornega sveta zbral določen tim, ki jo je "videl kot tistega, s katerim je pripravljen peljati banko naprej, postaviti novo strategijo in še izboljšati njene rezultate".

Dodal je še, da v to skupino strokovnjakov določeni ljudje iz zdajšnje uprave niso sodili, "niso bili v njegovem konceptu, pri razreševanju odnosa s temi člani uprave je prišlo do kratkega stika." Vznemirjenje, ki ga je to povzročilo, je sicer po njegovem mnenju nepotrebno.

Kot je še pojasnil finančni minister, se jim ni pravi čas "predstavilo, za kaj gre, niti kakšen je zdaj njihov položaj." Pahor je po njegovih besedah izrazil željo, da se problematika čim prej reši, da "se najde ustrezno mesto na ustreznih analitičnih ali odgovornih, tudi upravljavskih mestih v banki ali hčerinskih družbah".

Lahovnik: Nadzorniki niso opravili svojega dela
Nad delom članov nadzornega sveta do zdaj prav tako ni navdušen minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, saj meni, da pri imenovanju nove uprave niso opravili svojega dela. Kaj sledi? "Ne želim ničesar prejudicirati, a mislim, da je za NLB ključno, da se čim prej vzpostavi uprava, ki bo imela dolgoročni mandat," je v Odmevih dejal minister.

Nova Ljubljanska banka ima po njegovih besedah skupaj z Banko Celje 40-odstotni tržni delež na slovenskem trgu in "na neki način ima prvi mož NLB-ja več pristojnosti kot posamezni ministri, zato je ključno, da je nova uprava čim prej v sedlu in začne delati". "Negotovost in medvladje nista dobra."

Imenovana nova uprava, stara še ima mandat
Kdaj bo nova uprava, v kateri naj bi bili poleg predsednika Jašoviča, ki je petletni mandat nastopil 1. oktobra, še David Benedek, Claude Deroose (oba člana zdajšnje uprave), Robert Kleindienst in Marko Jazbec, začela svoj manat in s tem vodenje naše največje banke, se torej še ne ve. O tem bodo nadzorniki odločali na seji 2. novembra.

Težave naj bi namreč povzročala predčasna odpoved pogodb zdajšnjim članom uprave, ki naj bi imeli po dostopnih informacijah pravico, da na svojih položajih ostanejo še šest mesecev po razrešitvi.

Bi se vlada morala vmešati?
In kako je mogoče, da so nadzorniki imenovali novo upravo, če mandat stari še ni potekel? Minister Lahovnik pravi, da je bil zelo presenečen, ko je videl, da so izbrali novo upravo, ne da bi vedeli, kdaj stari poteče mandat in pod kakšnimi pogoji sploh lahko odpovedo pogodbo.

"Gre za novo prakso korporacijskega upravljanja, a se z ministrom Križaničem v to nisva vmešavala. Seveda pa je po vsem tem, kar se dogaja, vprašanje, ali je prav, da se nisva vmešala," razmišlja Lahovnik.

Očitki o pritisku na nadzornike
Kljub temu pa se v medijih pojavljajo očitki, da so se nad nadzornike spravili lobisti tistih, ki niso zadovoljni z izbranimi imeni. Omenjajo se predvsem poskusi vplivanja na predsednico nazornikov Stanislavo Zadravec Caprirolo, a premier Pahor je pritiske z vladne strani odločno zavrnil.

"Mi se nismo mešali v njihove odločitve. Naj en nadzornik pove, ali in kdo se je skušal vmešati v njegove odločitve," je dejal premier. Z ministrom Križaničem bosta zdaj razmislila, ali lahko nadzorniki, ki jih je imenovala vlada, opravljajo nalogo, kot od njih pričakuje vlada.