Poleg tega so potrdili sklep za prepolovitev sejnin in v okviru razdelitve lanskega bilančnega dobička v vrednosti skoraj 25 milijonov evrov za dividende namenili 2,97 milijona evrov oziroma 33 centov bruto za delnico.

Imena nadzornikov so ostala enaka prvotnemu predlogu z izjemo Branka Drobnaka iz Poteze, ki ga je na predlog Soda in Kada nadomestil Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete.

V nadzornem svetu NLB-ja so tako po novem Gregor Dolenc, Rasto Ovin, Marko Simoneti, Stanislava Zadravec Caprirolo, Boris Škapin, Igor Masten, Andrej Baričič in Stojan Petrič, ki zastopajo državo oz. Kad in Sod, ter Jan Vanhevel, Riet Docx in John Hollows, ki jih je predlagala belgijska KBC. Predsednika bodo izvolili v kratkem.

Minister za finance Franc Križanič je pri tem opozoril, da pričakuje, da bodo nadzorniki čim prej začeli postopke za imenovanje novega predsednika uprave banke. Izrazil je upanje, da bo razpis kmalu.

Marinšek: Vseskozi sem deloval v dobro družbe
Predsednik nadzornega sveta, ki se mu je danes iztekel štiriletni mandat, Igor Marinšek je izpostavil oceno, da se končuje zelo uspešno obdobje. Kljub različnim interesom je predstavljal "zelo homogeno ekipo", odločitve pa je sprejemal "izključno v dobro in korist družbe", je poudaril. Kot pomanjkljivost je izpostavil neizpeljano uvrstitev delnic NLB-ja na Ljubljansko borzo, vendar po njegovih besedah čas ni bil pravi, kot naj bi se pozneje tudi potrdilo.

Ob seznanitvi delničarjev z letnim poročilom za lani je član uprave NLB-ja Claude Deroose med drugim izpostavil, da se je vpliv finančne krize v NLB-ju lani že pokazal v višjih stroških financiranja, zaostreni likvidnosti in poslabšanju kakovosti portfelja. NLB se je na spremenjene razmere odzval s prilagojeno cenovno politiko, večjim poudarkom na zavarovanjih ter okrepitvi aktivnosti na področju načrtovanja in zagotavljanja likvidnosti, je povedal.

Upoštevan predlog države in KBC-ja
Oba največja lastnika - država, ki ima 33,1 odstotka delnic, in KBC s 30,6-odstotnim deležem - sta na skupščini uspela z nasprotnim predlogom pri glasovanju o odobrenem kapitalu. Medtem ko je prvotni predlog med drugim predvideval, da lahko uprava ob soglasju nadzornega sveta odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev pri dokapitalizaciji, pa po izglasovanem nasprotnem predlogu prednostne pravice ni mogoče izključiti.

Sicer omenjeni sklep podeljuje upravi pooblastilo, da v obdobju petih let od vpisa sprememb statuta s soglasjem nadzornikov poveča osnovni kapital družbe za največ 37,16 milijona evrov.