"Prostovoljni večstranski poboti sicer potekajo že zdaj, a predlagani zakon uvaja obvezo prvega večstranskega pobota, ko mora dolžnik v 15 dneh po nastanku zamude v ta sistem prijaviti svojo obveznost," je povedala vodja sektorja za finančni sistem Irena Jean Vodopivec, ki pričakuje, da se bo s tem zmanjšala potreba po likvidnih sredstvih.

Centralni register protestiranih menic
Kot pomemben ukrep za krepitev finančne discipline na ministrstvu je izpostavila tudi uvedbo registra protestiranih menic zaradi neplačila. Vodil ga bo Ajpes in bo centraliziran, javen ter brezplačno dostopen. Izvor nad izvajanjem zakona bodo izvajale obstoječe inšpekcijske službe. Zakon pa kot novost prinaša kazni za kršitelje.

Novosti davka na dodano vrednost
Zavezance za DDV namerava vlada k rednejšemu poravnavanju obveznosti spodbuditi tudi z novelo zakona o DDV-ju. Ta bo od neplačnika zahtevala, da 16. dan po poteku roka za plačilo poveča svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka DDV-ja, če bo pred tem že uveljavil odbitek DDV-ja. Če bo zamujal s plačilom računa, a odbitka DDV-ja še ni uveljavil, pa ne bo smel uveljaviti odbitka v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za plačilo računa.

Podjetij, ki redno poravnavajo svoje obveznosti, takšna rešitev v ničemer ne omejuje, je zagotovila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. S plačilno nedisciplino se spoprijema celoten EU, je ugotovila ter menila, da niti ta niti prej omenjeni zakon v praksi ne bosta mogla zaživeti, če bodo upniki zgolj pasivno čakali, da davčni organ ugotovi, ali je bil določen račun plačan ali ne. Podatke o neplačnikih bodo upniki lahko davčni upravi sporočali tudi anonimno.

Spremenjena definicija podizvajalca
Manjše spremembe v smeri povečanja plačilne discipline na finančnem ministrstvu predlagajo še pri javnem naročanju. Tako se med drugim spreminja definicija podizvajalca, s čimer naj bi preprečili izigravanje zdaj veljavne ureditve, po kateri so neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev, zaradi česar se dogaja, da ponudniki kot podizvajalce prijavljajo svoja hčerinska podjetja oz. podjetja, s katerimi so kapitalsko povezani. Da bi to preprečili, se bo po novem preverjalo morebiten obstoj povezave ponudnika in podizvajalca.

Če ta povezava obstaja, se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec. Predlog novele zakona o javnih naročilih poleg tega navaja dodatne razloge za odstop od pogodbe in med drugim še določa, da mora naročnik pri vseh naročilih preveriti, ali ima ponudnik plačane vse prispevke in dajatve.