V Banki Slovenije so na podlagi prvih analiz ugotovili, da se je obseg poslovanja podjetij najbolj zmanjšal zaradi plačilne nesposobnosti strank in upada povpraševanja, več težav pa jim je povzročal tudi domači kot tuji trgi.

Približno 60 odstotkov podjetij je med letoma 2010 in 2013 doživelo močno ali zmerno usihanje domačega povpraševanja po glavnem proizvodu oziroma storitvi, s tem pa so se znižale tudi njune cene na domačem trgu. To je približno dvakrat večji delež od deleža podjetij, ki so te vplive zaznala na tujem trgu.

V omenjenem obdobju so podjetja tudi zmanjšala število vseh vrst delovnih mest, pri čemer so večinoma uporabljala zamrzovanje zaposlovanja. To pa je nesorazmerno bolj prizadelo študente, agencijske delavce in samostojne podjetnike.

Davki cokla zaposlovanju
Podjetja so ob tem kot najvplivnejši dejavnik, zakaj niso zaposlovala več, navedla veliko davčno breme. Drugi najpomembnejši dejavnik je bila večja gospodarska negotovost, sledila pa sta še nedostopnost novih posojil in neprožnost prilagajanja plač nenadnim šokom. Mala podjetja poleg tega od zaposlovanja za nedoločen čas zavirajo tudi visoki stroški zaposlovanja in negotovost glede možnih sprememb delovne zakonodaje.

Na koncu so v Banki Slovenije izpostavili še glavne ugotovitve ankete glede nove zakonodaje iz leta 2013, ki ureja trg dela, in glede zvišanja minimalne plače. Nova zakonodaja iz leta 2013 je vplivala na sorazmerno majhen delež podjetij - o tem jih je poročalo le 14 odstotkov. V podjetjih, na katere je nova zakonodaja vendarle vplivala, pa je bil cilj zakonodajalca glede zmanjšanja segmentacije trga dela dosežen.

Ukrep, ki je imel širše posledice
Zaradi zvišanja minimalne plače februarja 2010 so morali v kar dveh tretjinah podjetij, ki so izplačevala te plače, znižati druge stroške, v približno petini podjetij pa so zaradi zvišanja minimalne plače na novo zaposlili manj delavcev. Prav tako so morali v približno petini podjetij zaradi zvišanja minimalne plače povišati tudi druge plače.

Zvišanje minimalne plače je imelo torej širši učinek. Nekoliko več kot desetina delodajalcev je morala dvigniti cene, sedem odstotkov pa jih je moralo odpuščati.

Anketo Dinamika plač in stroškov dela je maja lani izvedla Banka Slovenije v sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank. Rezultati temeljijo na približno 1.300 odgovorih podjetij v nekmetijskem zasebnem sektorju. Večina vprašanj se je nanašala na obdobje v letih od 2010 do 2013.