Potem ko je dubajski holding Dubai World sporočil, da bo prestrukturiral nekatere enote, ki so pridelale milijardni dolg, je napetost na mednarodnih finančnih trgih povsem popustila. Če je konec prejšnjega tedna grozilo, da bo zaradi težav arabskih držav sijajnega devetmesečnega borznega vzpona konec, je torek stvari dokončno postavil na svoje stare mesto. Evropske borze so se veselile največjega porasta v zadnjih skoraj petih mesecih, newyorški Dow Jones pa je dosegel 14-mesečni vrh. Dogajanje na valutnem trgu in na trgu surovin je bilo pričakovano: dolar je spet oslabel, nafta porasla.

Dober podatek z nepremičninskega trga
Seveda je treba poudariti tudi pomen spodbudnih gospodarskih podatkov iz Kitajske in ZDA. Na Wall Streetu so se zlasti razveselili podatka, da se je prodaja rabljenih stanovanj oktobra dvignila na najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol. Indeks Dow Jones (10.471 točk) se je povzpel za 1,23 odstotka, medtem ko je vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.010 točk) porasel za 2,5 odstotka, največ po 15. juliju. V zadnjih devetih mesecih je njegova vrednost porasla za 56 odstotkov, potem ko so se največja gospodarstva, nazadnje še Švica (0,3-odstotna rast BDP-ja v tretjem četrtletju), znebila recesije. Cena lahke nafte se je povzpela nad 78 dolarjev, zlato pa je prvič preseglo mejo 1.200 dolarjev.

Kje se skriva še kakšen Dubaj?
Če so borze hitro pozabile, da je Dubaj prisiljen preložiti plačilo obveznosti, pa kritični ekonomisti opozarjajo na veliko možnost, da se bodo še kje pokazale težave. Zlasti Vzhodna Evropa naj bi bila kritična. Harvardski ekonomist Kenneth Rogoff opozarja, da je v Srednji in Vzhodni Evropi kar nekaj držav, kjer je možnost za dolžniško krizo 50-odstotna. Še vedno so v dobrem spominu težave Islandije, Madžarske, Ukrajine in Latvije in samo vprašanje časa naj bi bilo, kdo bo naslednji na spisku. Scenarij je lahko podoben kot leta 2002 v Argentini, ki ni mogla več plačevati obveznosti in je uradno razglasila bankrot.

Tečaji delnic na Lj. borzi: