Pogovor z infrastrukturnim ministrom Bojanom Kumrom v Odmevih je vodila Tanja Starič.

Sorodna novica Golob: Zalog premoga v velenjskem premogovniku trenutno le za dva tedna

Remont jedrske elektrarne, premoga v Velenju je le še za dva tedna. Potreben bo uvoz indonezijskega premoga. Kaj oboje hkrati pomeni za energetsko oskrbo Slovenije?
Res je. S predsednikom vlade sva danes obiskala najpomembnejšo energetsko lokacijo v Sloveniji in se na lastne oči prepričala, da zaloge premoga niso zadostne. Celo več. Mislim, da je predsednik vlade celo uporabil izraz, da je stanje alarmantno. Vendar želi država s sestanki na ravni krizne skupine posebej apelirati na skupino HSE, da zagotovi maksimalno mogočo zalogo premoga. Hkrati pa smo šli tudi z določenimi ukrepi za uvoz premoga, in to za to, da se bo država pravočasno pripravila na eventualno krizo.
Upajmo, da bo to seveda uspešno.

Sorodna novica Ursula von der Leyen napovedala omejitev prihodkov proizvajalcev elektrike

Če gremo h govoru von der Leyen, vi in predsednik vlade poudarjata, da posledic energetske krize ne more rešiti nobena evropska država sama. Je to, kar je danes povedala von der Leyen, to, kar ste pričakovali oziroma kar je zahtevala Slovenija?
Danes nas je Evropska komisija pozitivno presenetila. Državam članicam je poslala kar nekaj gradiv, nekaj dokumentov, ki jih bomo natančno preučili v prihodnjih dneh. Po prvem hitrem pregledu lahko izrazim izredno zadovoljstvo, saj je kar nekaj naših ukrepov, za katere smo si tako močno prizadevali, od vsega začetka nekje 14 dni nazaj, prepoznanih v tem dokumentu. Namreč, zavezala se je, da bo Evropska komisija šla v temeljito in obsežno prenovo trga z električno energijo. Na drugi strani je napovedala revizijo notranjega trga. Potem je napovedala obsežno spremembo pravil za zavarovanje, tako imenovani mehanizem obratnih sredstev. To je to, kar imajo nekatera energetska podjetja težave pri tako visokih cenah na borzah. Tako da je zelo veliko naših ukrepov prepoznanih, za katere smo si prizadevali. Bomo pa seveda natančno preučili in tam, kjer mogoče ukrep ni jasno definiran oziroma je premehak, bomo vsekakor predlagali, da se ga nadgradi.

Slovenija si zlasti prizadeva za neki dogovor o solidarnosti in pomoči med državami v primeru pomanjkanja. Ali lahko današnji govor oziroma napoved razumemo tudi kot potrditev te slovenske zahteve?
Absolutno. Jaz sem zelo pozitivno prepričan, da bo solidarnost še vedno prisotna med državami članicami, še posebej na energetskem trgu. Že od junija naprej čutimo pripravljenost vseh ministrov, pristojnih za energijo, za solidarnost. Mnogo ukrepov gre v to smer. Vsi se zavedajo, da je enotna evropska rešitev daleč najugodnejša za vse države članice, boljša kot pa 27 posameznih rešitev. In tudi ti predlogi gredo v to smer, to nam daje neki pozitiven optimizem.

Slovenija je dosegla dogovor z Italijo. Kolikor razumemo, z Avstrijo ta dogovor ni mogoč oziroma je precej težav. Kaj je s Hrvaško?
V petek, ko sem bil v Bruslju, sva imela kar nekaj pogovorov s kolegom iz Hrvaške in sva si segla v roko, da sva načeloma dosegla dogovor za medsebojni solidarnostni meddržavni sporazum na področju zemeljskega plina. Ekipe operativno že pripravljajo in jaz lahko z veseljem naznanim, da v roku tedna, dveh, dobrih dveh tednov, sledi podpis s Hrvaško za solidarnostni sporazum.

Predvideno je tudi varčevanje z energijo. Kaj konkretno to pomeni? Ali to pomeni, da bo vlada pripravila neki načrt, kako bomo pač varčevali, kaj bo odklopljeno, kdaj bo odklopljeno ...?
Veseli nas, da je eden izmed ukrepov v današnjem dokumentu tudi načrt varčevanja na področju električne energije, zelo podoben tistemu, ki so ga države članice sprejele z uredbo v mesecu juliju. Če se mogoče spomnite, smo v približno enem tednu sprejeli zavezo za prostovoljno zmanjšanje v vrednosti najmanj 15 odstotkov glede na petletno preteklo povprečje. Nekaj podobnega je predlagano od Evropske komisije tudi v današnjem dokumentu. Eno so prostovoljni ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije. Nekaj ukrepov pa bo šlo tudi v smeri obveznega, če prostovoljni mehanizem ne bo dovolj.

Ali lahko poveste kaj več o tem obveznem delu? Kaj to pomeni? Redukcije?
Ne, to pomeni, da če bodo na voljo cenejši ukrepi za proizvajanje električne energije, ali da lahko država članica zmanjša z varčevanjem, z raznimi temperaturnimi posegi v znižanje ohlajevanja, potem je ena od možnosti tudi, da se prestrukturira način proizvodnje, da se poraba omeji posameznim obratom. Tudi ta pogovor smo z nekaterimi podjetji že imeli. Cela vrsta, cela paleta ukrepov je. Moramo pa seveda natančno preučiti, kateri predlogi so na mizi in kateri od teh predlogov so tudi primerni za Slovenijo.