Vse več držav tretjega sveta drvi v še večjo revščino in lakoto. Foto: Reuters
Vse več držav tretjega sveta drvi v še večjo revščino in lakoto. Foto: Reuters
Cene hrane, kot so žita, riž in koruza, so v zadnjih 3 letih narasle za 83 odstotkov. Foto: Reuters
Robert Zoellick
Zoellick je na srečanju prikazal črno sliko sedanjosti in potencialno prihodnosti. Foto: Reuters
IMF o cenah

Predsednik Svetovne banke je pozval k takojšnji akciji glede vse hitreje rastočih cen hrane, ki povzročajo lakoto in smrtonosno nasilje v razvijajočih se državah.
Robert Zoellick je dejal, da mora mednarodna skupnost "dati denar, kjer so naša usta" in takoj ukrepati, da pomaga lačnim. "Tako skrajno je." Nato je pozval vlade, da čim hitreje izvršijo zaveze in oskrbijo ZN-ov svetovni program hrane s 500 milijoni dolarjev nujne pomoči do 1. maja.

"Kritično je, da vlade potrdijo svoje zaveze čim hitreje in da se začnejo zavezovati še preostale," je bil odločen Zoellick, ki je dodal, da se razna finančna srečanja pogosto vrtijo okoli pogovorov, a da morajo zdaj ministri svoje besede spremeniti v dejanja.

Na podlagi grobih izračunov banka ocenjuje, da bi podvojitev cen hrane v zadnjih treh letih lahko ljudi v državah z nižjimi dohodki potisnila še globje v revščino. Cene hrane (zlasti žitaric, riža in koruze) so v zadnjih mesecih dramatično narasle, k temu pa so svoje prispevali povečano povpraševanje, slabo vreme, ki je v nekaterih državah uničilo pridelke, in povečanje uporabe poljedelskih površin za prevoz goriva.

Globalna rast cen hrane v obdobju marec 2007-marec 2008:
- Žito: 130 %
- Soja: 87 %
- Riž: 74 %
- Koruza: 31 %


Problem, ki zadeva vse
"Tu ne gre za vprašanje kratkoročnih potreb - kolikor pomembne te so -, gre za zagotavljanje, da cene ne plačujejo še prihodnje generacije," je opozoril Zoellick, ki je govoril na vrhu z mednarodnim monetarnim skladom (IMF).

Vodja IMF-ja Dominique Strauss-Kahn je ob tem posvarila, da bi bil ves napredek, ki je bil narejen v zadnjih letih na področju razvoja držav tretjega sveta, izničen z rastočimi cenami hrane, ki vodijo v stradanje, na milijone podhranjenih otrok, slabenje stabilnosti vlad in posledično tudi v vojne. A problem ima lahko posledice tudi za druge države, saj ustvarja neuravnovešenost na trgu, ki bi prav tako lahko prizadela tudi napredna gospodarstva.

Ambiciozni načrt za rešitev
Svetovna banka je za rešitev krize podprla Zoellickov predlog "novega sporazuma za globalno politiko glede hrane", ki ima za cilj dvigniti agrikulturno produktivnost v revnih narodih, izboljšati dostop do hrane prek šol in delovnih prostorov ter pomagati manjšim kmetom.

Banka bo v tej luči skoraj podvojila posojilo afriškemu kmetijstvu s 450 milijonov dolarjev na 800 milijonov.

K. S.
IMF o cenah