Z uveljavitvijo zakona se tako prekinjajo vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki zoper državljane, ki so denimo vložili svoje lastniške certifikate v delniške družbe in so kasneje po njihovem izbrisu postali neomejeno odgovorni za obveznosti teh družb. Postopke sta omogočala zakona o finančnem poslovanju podjetij in stečajni zakon, ki sta upnikom izbrisane družbe dopuščala terjatve zoper družbenike oz. njihove pravne naslednike.

Zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je imel sicer dober cilj: iz sodnega registra odstraniti nedelujoče in nedokapitalizirane družbe. A so njegove določbe o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike botrovale nastanku zelo spornih in tragičnih položajev, je poslance marca v splošni obravnavi opozoril prvopodpisani pod predlog zakona, nepovezani poslanec Janko Veber.

Lastniki se niso zavedali svoje odgovornosti
Državljani, ki so v delniške družbe vložili svoje certifikate, in delavci, ki so za nagrado ob upokojitvi prejeli delnice, so po izbrisu morali prevzeti breme izbrisane družbe. Nekaj ljudi je pod bremenom brezizhodnosti celo storilo samomor, je spomnil Veber.

Sredi aprila je v razpravi na plenarni seji DZ-ja dejal, da po trenutno dosegljivih podatkih tečejo postopki proti več tisoč prizadetim družbenikom, ki skozi postopek izvršbe plačujejo obveznosti, nastale že leta 1991. "Ko so svoje deleže vlagali v družbe, niso mogli pričakovati, da bodo moral tudi z osebnim premoženjem odgovarjali za njihove obveznosti," je povedal in izrazil zadovoljstvo, da se bodo z uveljavitvijo sprejetega zakona začasno prekinili vsi postopki.

V skladu z zakonom se bo izvajanje zlasti izvršilnih postopkov prekinilo do končne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice o tem vprašanju v primeru Lekić. Če sodišče ugotovi kršitev pravic družbenikov, bo zakon prispeval k zmanjšanju škode oškodovanim družbenikom. Če ugotovi, da kršitve ni bilo, pa bodo upniki nadaljevali izvršbe zaradi poplačila svojih terjatev.