Lidl, ki ima v Nemčiji okoli 2.700 trgovin, navzoč pa je tudi v skoraj vsaki članici Evropske unije, je zanikal obtožbe, da naj bi s spremljanjem dela zaposlenih kršil njihove pravice. Predstavnica nemškega notranjega ministrstva je dejala, da preverjajo, ali so se omenjene kršitve dogajale in zatrdila, da morajo biti stvari glede tega jasne.

O spornem početju Lidla, ki naj bi zaposlene ostro nadziral na delovnem mestu, je poročal časopis Stern. Nato je afera dobila veliko medijske pozornosti, saj se Nemčija še vedno spominja metod nacistov in pozneje metod vzhodnonemške tajne policije Stasi.

Kamere za tatove ali zaposlene?
Stern je objavil poročilo, kjer naj bi pisalo, da so nekateri zaposleni delali neprimerno, delali naivno oziroma so bili preveč zaprti vase. Podatke so zbirali s skritimi kamerami in najetimi detektivi, ki so svoje ugotovitve tudi posneli. Stern je pri tem poudaril, da zaposleni niso vedeli, da jih nadzorujejo. Rečeno jim je bilo, da so kamere namenjene lovu na tatove.

Lidl je priznal, da je uporabljal kamere in detektive, vendar ne za nadzor delavcev. "Ideja, da bi vohunili za našimi delavci, nikakor ne sovpada z načeli vodstva in s spodobnimi odnosi z zaposlenimi," je dejal direktor verige Jürgen Kissebert.

Sindikati ogorčeni
Predstavniki sindikatov so dejali, da so kaj takega videli le v totalitarnih režimih. "Poročilo globoko posega v pravice zaposlenih. Takega načina poseganja v dostojanstvo človeka v naši družbi ni mogoče sprejeti," je dejal predstavnik sindikata Verdi Achim Neumann.

M. R.