Da bi preprečili morebitno paniko in s tem t. i. bank run (varčevalci naenkrat zahtevajo svoje depozite nazaj in posledično povzročijo propad banke), so se v Banki Slovenije odločili, da likvidacijo bank objavijo pred koncem tedna, ko so banke zaprte. Ključni element pri tem bo zaupanje vlagateljev v bančni sistem, poudarjajo, zaradi česar so pripravili tudi spisek 21 vprašanj in odgovorov, ki bi se deležnikom lahko porodila ob procesu nadzorovane likvidacije obeh bank (preberete si jih lahko v pripeti datoteki). Ali jim je uspelo, bo znano v ponedeljek.

Če se torej sprašujete, kaj je razlika med stečajem in nadzorovano likvidacijo, je ključna razlika v tem, da ob morebitnem nadzorovanem prenehanju poslovanja banka še vedno posluje. Premoženje banke se unovči postopno, medtem ko ob morebitnem stečaju banke tej preneha bančna licenca, v celoti pa so poplačani le zajamčeni depoziti. Terjatve drugih upnikov, vključno z imetniki podrejenih finančnih instrumentov, so poplačane po prodaji stečajne mase, zneski, ki se iz tega iztržijo, pa so praviloma nizki.

Jamstva za vse vloge
Ob morebitni likvidaciji Factor banke in Probanke, skupaj imata okoli štiriodstotni tržni delež ali za okoli 2,1 milijarde evrov bilančne vsote, bo država za vloge vseh navadnih upnikov, tudi fizičnih oseb, ne glede na višino jamčila v celoti. Finančni minister Uroš Čufer je v Odmevih že napovedal, da je država v ta namen v proračunu že rezervirala 1,2 milijarde evrov, zeleno luč za garancije v znesku 1,03 milijarde evrov pa je prižgal tudi Bruselj. Obe banki bosta tekoče poravnavali tudi vse zapadle obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev ...
Dokapitalizacija obeh bank se bo izvedla s pretvorbo obstoječih depozitov države v posamezni banki v kapital banke in, če bo potrebno, tudi z dodatnimi vplačili v instrumente, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala banke. Ali bo dejansko potreben denar proračuna, je odvisno od tega, ali bo prisilni upravi uspelo unovčiti premoženje po knjigovodski vrednosti, kar pa je glede na trenutna gospodarska gibanja zelo malo verjetno.
Nespremenjeni ostajajo tudi pogoji varčevanja in odplačevanja posojil. Vseeno pa ima izredna uprava banke pooblastila, da proda posle drugim bankam, vendar pa to ne spremeni obveznosti oz. pravic komitentov. Ti lahko tudi zahtevajo vračilo depozitov po pogojih, ki so jih z banko določili v pogodbi.
Prečiščenje bo sledilo očitno bolj na silo
In kaj likvidacija pomeni za preostali bančni sistem? Po besedah Banke Slovenije negativnih posledic za druge banke ne bi smelo biti. Se pa bo v prihodnjih letih zagotovo spremenila slika slovenskega bančnega sistema. Likvidacija obeh bank je namreč odraz razmer in težav, ki trajajo od začetka finančne krize leta 2008 in ki smo jih zadnja leta predvsem pometali pod preprogo.
V tem času kljub poslabšani finančni sliki bistvenih sprememb v lastniški strukturi bank ni bilo. Konec leta 2012 je na ozemlju Slovenije delovalo kar 18 slovenskih bank in tri hranilnice s skupno bilančno vsoto 45,3 milijarde evrov. Od tega so pri nas poslovale tri podružnice tujih bank s skupno bilančno vsoto 767,3 milijona evrov in sedem podrejenih družb z bilančno vsoto 13,5 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije.
Slovenski bančni trg je torej močno razdrobljen in lastniško neprilagojen na nove razmere, petkovo dogajanje pa kaže, da bo v prihodnjih letih sledilo, očitno precej prisilno, združevanje manjših bank in posledično lastniška koncentracija. Ekonomist Jože P. Damijan je tako že napovedal obstanek le treh ali štirih slovenskih bank. V kakšni obliki, pa je ta trenutek še težko napovedati. Zaradi procesov prestrukturiranja NLB-ja in NKBM-ja trenutno ne smeta iti v nakupe. Slednja je tudi že predvidena za prodajo, na srednji rok pa bo iz državnih rok najverjetneje ponovno šel še NLB.
Medijsko bolj obravnavana je bila tudi napovedana spojitev Gorenjske banke in Abanke, kjer po besedah poznavalcev že potekajo konkretne dejavnosti, a bo končen izid odvisen od volje lastnikov. Mogoči so tudi prevzemi tujih bank, ki v Sloveniji že poslujejo (Sparkasse oz. Erste Bank, Sberbank, Unicredit, Intesa SanPaolo). Nadaljnje likvidacije in morebitni poznejši prevzemi pa ta trenutek niso najverjetnejši, saj v centralni banki zatrjujejo, da je likvidnostni položaj drugih bank in hranilnic stabilen.