Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je v ponedeljek med obiskom v Zagrebu napovedal, da bo Italija razglasila svoje izključno gospodarsko območje na Jadranu ter da je k podobni razglasitvi pozvala tudi Hrvaško. Zatem so v torek iz hrvaške vladajoče stranke HDZ v hrvaškem saboru napovedali, da bodo hrvaško izključno gospodarsko območje razglasili do konca jesenskega zasedanja parlamenta.

Slovenski zunanji minister Anže Logar pa verjame, da bo evropski duh tudi v prihodnje krepil medsosedske odnose. Spomnil je, da je bilo sprejetih kar nekaj sporazumov oziroma sklepov s posebno referenco na ravnanje v evropskem duhu, na primer tripartitni sporazum iz junija 2004, sklep v saboru o zaščitnem ekološko-ribolovnem območju na Jadranu (Zerc) in reference v pogajalskih okvirih.

"V partnerskih odnosih se pričakuje, da evropskega duha vsi spoštujemo. Verjamem, da bo v uvidu zaščita Jadrana, ki je pomembna za vse države ob Jadranskem morju," je poudaril v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato.

Minister ob tem poudarja, da se ne sme igrati na prvo žogo in da tega strateškega vprašanja ne bodo reševali na očeh javnosti, temveč po običajnih diplomatskih kanalih. Ko bo strateškim interesom zadoščeno, bodo o tem obvestili javnost, ki si to zasluži, je pojasnil.

Logar je še povedal, da jih je Italija neuradno obvestila o namerah, in spomnil, da odhaja 10. decembra na obisk k italijanskemu kolegu, s katerim bosta govorila o tem. Seznanjen je tudi z izjavami zunanjih ministrov Italije in Hrvaške v Zagrebu.

Slovenija je po Logarjevih besedah pomorska država in v njenem interesu je, da se zaščiti okolje. Za Slovenijo je tudi pomembno, da je obveščena in da je vključena v vse te razprave.

Minister je ob tem tudi poudaril opažanje, da posamezni predstavniki opozicijskih političnih strank že izpostavljajo to temo v političnem kontekstu. Ker gre za strateško temo, bo razprava o tem še potekala, tudi v DZ-ju, je dejal.

Izrazil je tudi prepričanje, da bo po obisku v Italiji seja odbora za zunanjo politiko, ki bo za zaprtimi vrati, ne javna, ker gre za strateško temo, pri kateri je treba s strpnim dialogom iskati in zasledovati rešitve, ki so v slovenskem strateškem interesu.

Privolitev Slovenije?

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu menijo, da Slovenija ne bo nasprotovala razglasitvi hrvaškega izključno gospodarskega območja v Jadranu, ker nima nobenih posebnih pravic v tem primeru.

Državna sekretarka na hrvaškem MZZ-ju Andreja Metelko Zgombić je za hrvaški radio potrdila, da se je Hrvaška z Italijo dogovorila za začetek pogajanj o razmejitvi hrvaškega in italijanskega območja. Menila je, da bi bilo logično, če bi meja obeh območij sledila mejni črti epikontinentalnih pasov. Dejala je, da je to zahteven postopek, a da pri pogajanjih Zagreba z Rimom ne pričakuje zapletov.

Izjavila je, da so hrvaško odločitev o razglasitvi izključno gospodarskega območja v Jadranu "diskretno" napovedali tudi v Sloveniji. Menila je, da Slovenija ne bi smela imeti nič proti takšni hrvaški odločitvi.

"Arbitražna odločitev, ki je Hrvaška ni sprejela, jo je pa Slovenija, je še enkrat potrdila, da Slovenija nima nobenih posebnih pravic v hrvaškem zaščitnem ribolovno-ekološkem pasu. Glede na to, da slovenska vlada sprejema arbitražo, menim, da ne more imeti nič proti nadgradnji našega ERC-ja v izključno gospodarsko območje," je pojasnila Metelko Zgombićeva. "To je hrvaško morje, ki se razteza od hrvaške obale proti Italiji," je še poudarila.

Hrvaška (še) ne sprejema arbitražne sodbe

Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da Hrvaška na neki način sprejema arbitražno sodbo, je Metelko Zgombićeva, da "o tem niso govorili". "V tem delu je arbitražna sodba zgolj potrdila tisto, kar je povsem jasno, ko gre za mednarodno pravo, in je potrdila hrvaško stališče, ki je bilo korektno," je še povedala.

V radijski oddaji so sodelovali tudi hrvaški opozicijski poslanci, ki podpirajo razglasitev hrvaškega izključno gospodarskega območja na Jadranu, a so tudi opozorili, da je vprašanje, ali bodo svoj pas razglasili glede na morsko mejo, kot jo vidi Hrvaška, ali glede na tisto, ki jo je določila arbitražna sodba. Če bo slednje, potem bo Hrvaška priznala tudi arbitražo, ki jo je sabor zavrnil, je dejal poslanec SDP-ja Domagoj Hajduković.

Opozicijo bega neodvisnost vlade

Nekatere slovenske opozicijske stranke, LMŠ, SD in Levica, pa so zaskrbljene zaradi dogovorov za vzpostavitev izključno gospodarskih območij na Jadranu. Predvsem jih bega "neodzivnost vlade Janeza Janše" in sprašujejo se, ali morda ni to celo kakšen dogovor med sestrskima strankama, slovensko stranko SDS in hrvaškim HDZ-jem.

"Postavlja se tudi vprašanje, ali bo ta odločitev povozila odločitev arbitražnega sodišča," je na skupni novinarski konferenci v DZ-ju dejal Matjaž Nemec (SD) in izpostavil, da to vprašanje "postavlja pod vprašaj status Slovenije kot pomorske države."

Luka Mesec (Levica) je spomnil, "kako posmehljivo je Janša govoril o arbitraži" in vladah, ki so se pravdale s Hrvaško, ter nakazoval, da bo sam kot državnik vse rešil. Vendar pa se zdaj zadeve dodatno zapletajo: "In to do te mere, da – kot kaže – bo arbitraža lahko v kratkem popolnoma brezpredmetna. Enostavno zato, ker ga je njegova bratska stranka s pomočjo italijanske strani izigrala, slovenska stran pa ostaja neodzivna."

"Ostaja samo vprašanje, ali je tudi na tej točki SDS pod mizo dal svoje strankarske interese pred interese Slovenije," je dodal.

Na novico o uvajanju gospodarskega območja, o katerem se dogovarjata Italija in Hrvaška, gledajo z začudenjem tudi v LMŠ-ju. "Opažamo en zaplet za drugim pri tej vladi," je dejal Nik Prebil in dodal, da zadeve še niso povsem jasne in podatke še zbirajo.