Tudi ta teden je odmeval nakup 43,2-odstotnega deleža v podjetju Sava, ki ga je mednarodni sklad York Capital Management za 38 milijonov evrov prodal madžarskemu skladu Prestige Tourism. Slovenski državni holding in Kapitalska družba imata do konca meseca čas, da uveljavita predkupno pravico in od Yorka odkupita omenjeni delež. K temu sicer gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in vlado pozivajo opozicijske stranke iz koalicije KUL ter predstavniki lokalnih skupnosti in zaposlenih v turističnem gospodarstvu.

Potem ko v preteklih mesecih ni bilo dogovora o tem, kako uresničiti zamisel o Slovenskem turističnem holdingu, so v igro o prodaji lastniškega deleža v Savi, ki je bil ključen za oblikovanje holdinga, vstopili Madžari, konkretneje projektna družba Prestige Tourism s sedežem v Budimpešti. Ta poteza Yorka je bila pričakovana, pravi ekonomist Marko Jaklič, ki se ob tem sprašuje, zakaj bi neki sklad zanimal manjšinski delež z nizko donosnostjo: ''To razumem kot neke vrste pritisk ali izsiljevanje Yorka v smislu, če ne boste deleža v Savi kupili vi, ga bo pa nekdo drug. In ta nekdo drug je lahko tudi nekdo iz Madžarske. Vemo, kako trenutno sprejemamo madžarske investitorje, ki so zelo navezani na Madžarsko. Marsikdaj se špekulira tudi na Slovenijo glede na dobre odnose med našim sedanjim premierjem in madžarskim. Vemo, da so v obeh državah volitve, da je treba tudi kakšne finančne pozicije zapreti, skratka, tu so lahko takšni in drugačni interesi.''

Tako v strankah opozicijskega KUL kot v turističnem gospodarstvu so zaradi napovedanega prihoda Madžarov zaskrbljeni. Predvsem zato, ker se prodaje turističnih zmogljivosti tujcem do zdaj niso izkazale za modro odločitev. Kristijan Lasbaher, Sindikat delavcev gostinstva in turizma: ''Najbolj nas skrbi, da na koncu odprodajajo slovenski biser. In hudo je, da mora tuji kapital stopiti na našo zemljo in da smo postali hlapci na lastni zemlji.''

Zato poziv deležnikov, naj SDH in KAD uveljavita predkupno pravico in od Yorka odkupita Savin delež. Meira Hot, SD: ''V primeru Save govorimo o več kot 3000 posteljah, o več kot 1000 zaposlenih. S prodajo lahko nastane velika škoda. Sprašujem se, zakaj smo potem v turistične bone vložili 340 milijonov evrov, če bomo zdaj hotele razprodali?''

Primeri neuspešnih prodaj

Znani so vsaj trije primeri neuspešnih prodaj hotelov tujcem. Prvi primer so Terme Lendava. Pred dvema letoma jih za 9 milijonov evrov odkupi madžarsko državno podjetje Comitatus, ki je napovedal milijonske naložbe, zaposlovanje in razvoj destinacije. Dve leti pozneje so terme zaprte, predsednik združenja hotelirjev Gregor Jamnik pa pravi: ''Kot je nam znano, je bil namen v tem primeru bolj pridobivanje zemljišč kot pa upravljanje objekta, zaposlovanje in podobno. Pri Savi gre za podobno zgodbo, za podobne investitorje iz iste države. To nam ni v ponos in nikakor ne prispeva k nadaljnjemu razvoju slovenskega hotelirstva in turizma.''

Tudi štirje portoroški hoteli v skupini Metropol, ki so leta 2014 odšli v roke enega od najbogatejših Hrvatov, danes niso to, kar naj bi bili, pravi direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin. Hoteli so odprti le poleti, lokalni dobavitelji so menda ostali brez posla: ''Ta izkušnja prodaje za Portorož ni bila dobra, zato je razumljivo, da je zdaj pri napovedih prodaje Save, ki ima v lasti drug velik kompleks, to je portoroški Bernardin, veliko skepse. V Portorožu si želimo lastnikov hotelov, ki bodo dihali in delali skupaj s krajem in v skladu z razvojnimi namerami občine na področju turistične panoge, in prav je, da če ti lastniki ne nameravajo razvijati hotelov v tej smeri, da država poseže in prepreči tako degradacijo destinacije.''

Tretji primer je prodaja hotelov Kompas in Lovec na Bledu, kupili naj bi ju Kitajci. Župan Bleda Janez Fajfar pravi, da so investitorji ob nakupu napovedali naložbe, a za zdaj vse stoji:
''Z investitorji smo imeli pogovore, soglašali so z vsemi pogoji o obnovi hotela Kompas. Trenutno, verjetno tudi zaradi covida-19, vse stoji. Hotel Kompas je zaprt, zaprti so tudi hoteli Grand hotel Toplice in Jadran, ki sta v lasti Save, ter zasebni hotel Krim. Ta trend je skrb vzbujajoč.''

Vršilka dolžnosti direktorice Turizma Bled Romana Purkart ob tem dodaja: ''Od vseh novih lastnikov, ki pridejo na Bled, pričakujemo, da bodo najprej spoštovali ljudi, torej zaposlene, pa lokalno prebivalstvo in goste, ki prihajajo k nam. Predvsem pa, da se bodo pozanimali, po kakšnih standardih deluje turizem na Bledu, kakšno strategijo smo sprejeli za področje turizma in da bodo proučili naše zaveze, ki smo jih dali kot zlato destinacijo zelene sheme slovenskega turizma. To so naša edina pričakovanja.''

Nakup blejskih hotelov naj bi Kitajci financirali s posojili. Enako naj bi storili Madžari v primeru nakupa deleža v Savi. V turističnem gospodarstvu opozarjajo, da to ni pravi način financiranja naložbe, dodaja Gregor Jamnik: ''Mislim, da je tak način financiranja zelo slab za slovensko hotelirstvo, in zato ni primeren. Stroka se strinja, da potrebujemo močnega upravljavca, močnega hotelirja, ki bo podpiral razvoj in naložbe. In ne, da se bo dodatno zadolževal. To pa se nam ne zdi primerno.''

V tem trenutku bi torej, po njihovem, morala država uveljaviti predkupno pravico za delež v Savi, a le za omejeno obdobje. V naslednjem koraku pa bi morali poiskati resnega strateškega zasebnega lastnika, ki bi vlagal v turistične zmoglivosti, dodatno zaposloval in razvijal turistične destinacije.