Upniki T-2 bodo po mnenju društva malih delničarjev nezakonito razlastili Zvon Ena Holding in njegovih 29.600 delničarjev, prav od reševanja T-2 pa je po njihovem mnenju odvisno celotno reševanje težav mariborske nadškofije. Gratel in njegova podjetja izkazujejo terjatve, ki niso odraz dejanskega stanja in nekajkrat presegajo dejansko opravljeno delo, je pojasnil predsednik društva malih delničarjev Rajko Stanković, zato konverzija terjatev ni mogoča.

Terjatve Gratela niso bile preizkušene skladno z načeli telekomunikacijske stroke, trdijo v društvu, saj marsikatero gradbišče, na katerem so gradili optično omrežje, po njihovem vedenju nima podpisanega dnevnika o izvedbi in kakovostnem prevzemu gradbišča. Terjatve bi moral pregledati izvedenec gradbene stroke in telekomunikacijske stroke, da odpravi vsak dvom o obstoju terjatev in opravljenih delih.

Če bi Zvon Ena razlastili, bi največji lastnik T-2 postal Gratel
Upniki tako do rešitve pravnega zapleta ne smejo in ne morejo konvertirati svojih dolgov v deleže. Stanković je še poudaril, da niti NLB niti Telekom Slovenije kot večja upnika nista zainteresirana, da nekdo tretji izkazuje nepravilno stanje terjatev in s tem oškoduje Zvon Ena, njegove delničarje, pa tudi Telekom Slovenije in NLB.

Če bi se razlastitev Zvona, ki je 95-odstotni lastnik T-2, uresničila, bi večina T-2 končala v rokah Gratela, za Zvon Ena pa bi to pomenilo stečaj. Za sabo bi tako potegnil tudi Zvon Dva in Gospodarstvo Rast, mariborski nadškofiji pa bi ostali velikanski dolgovi, ki jih zagotovo ne bi mogla poravnati.

Družbe okoli Gratela utajile davke?
Društvo je ob tem 25. marca prejelo anonimno prijavo o organizatorju, ki naj bi skupaj z mrežo slamnatih podjetij, povezanih z Gratelom in posamezniki iz T-2, utajil za več milijonov evrov davka na dodano vrednost ter opral še večji znesek. Prijavo naj bi prejeli tudi na Nacionalnem preiskovalnem uradu, Komisiji za preprečevanje korupcije in davčni upravi.

Tri dni pozneje je društvo prijavilo sum storitve kaznivega dejanja vrhovnemu državnemu tožilstvu, ki je 14. aprila ugotovilo obstoj kaznivih dejanj goljufije, pranja denarja in davčne zatajitve, ovadbo pa odstopilo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu.