S tem so v nadškofiji zavrnili navedbe Dnevnika, da je za finančni polom odgovoren nadškof Anton Stres. Poudarili so, da nihče od škofov nikoli ni bil član uprav in nadzornih svetov. Zato tudi niso imeli neposrednega vpliva na poslovodstva družb, so dodali.

Vse pogodbe in sklepi, ki so jih v povezavi s poslovanjem nadškofije in z njo povezanih družb sklenili oz. izdali škofje ordinariji, škofje pomočniki in pomožni škofje, so bili sprejeti s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, vestno, pošteno in v dobri veri. Usklajeni so bili s predhodnimi stališči notranjih in zunanjih strokovnih služb ter sodelavcev z ustreznimi kompetencami, zatrjujejo v Mariboru.

Posojila so družbe najemale po resni presoji, pod vodstvom vsakokratne posamezne banke. Vsa poslovna dejavnost pa je bila ocenjena tudi od revizijskih družb, bonitetnih agencij in drugih zakonskih nadzornih institucij, so izpostavili.
Tekoči postopki pa bodo pokazali, ali so pri tem nastale nepravilnosti oz. kazniva dejanja. Odgovorne osebe preiskuje tudi Vatikan, izpostavljajo.

Normalno razmerje
Prevzem Zvona Ena prav tako ni bila usodna odločitev za nadškofijo, so prepričani, saj se je Gospodarstvo Rast zanj zadolžilo za približno 27 milijonov evrov, pri čemer je bilo 73 odstotkov posojil dolgoročnih.

Po prevzemu Zvona Ena je imelo Gospodarstvo Rast 31,7 milijona evrov kapitala in 27,4 milijona evrov obveznosti. Ob koncu leta 2005 je imel Zvon Ena za 122,5 milijona evrov kapitala in za 132,2 milijona evrov obveznosti. "Iz navedenega izhaja, da sta imeli obe gospodarski družbi še sprejemljivo in v poslovnem svetu običajno razmerje med kapitalom in obveznostmi," so še zapisali.