Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov, piše v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je objavljen na Ajpesu.

Veliko terjatev so prijavile banke, največ NLB, in sicer za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice.

Nova Kreditna banka Maribor je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za okoli 43 milijonov evrov. Zvon Ena ima sicer dolgove tudi do tretje največje slovenske banke, Abanke Vipe.

Zvon Dva: 250 milijonov terjatev
Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse.

Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvonu Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, prek katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB-ja, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.