v svojo pogodbo vnesla dopolnila.

"Takih določb in dopolnil ne morem imenovati drugače kot posmeh zdravemu razumu in kršitev prej doseženega dogovora," je bil po prejemu ukrajinskega dogovora oster Medvedjev. "Dejansko ta dejanja spodkopavajo obstoječi dogovor glede nadzora dobave plina in so provokativna ter destruktivna. Zato vladi naročam, naj ne izpolni določb včeraj podpisanega dogovora."

Ukrajinska stran naj bi v podpisan dogovor vključila deklaracijo, v kateri je zapisano, da Ukrajina ni črpala zaloge ruskega plina in da nima nobenih dolgov do Gazproma. Obe trditvi sicer predstavljata srčiko prepirov med Kijevom in Moskvo. Poleg tega je v z roko napisani deklaraciji zapisano, da mora Rusija dobaviti dodaten "tehnični" plin, ki bo Ukrajini omogočil vzdrževanje pritiska v ceveh plinovoda, kar ruska stran brez ustreznega dogovora zavrača.

Medvedjev je EU pozval, naj pritisne na Ukrajino, naj umakne deklaracijo, Evropska komisija pa je sporočila, da ta deklaracije ne spreminja same pogodbe.

Ruski premier Vladimir Putin je po zadnjem zapletu v plinski krizi, ki je prizadela 18 držav, predlagal, da se v ponedeljek v Bruslju znova sestanejo vse vpletene strani.

Tristranski dogovor je sicer predvideval tudi namestitev opazovalcev, ki naj bi nadzorovali dobavo plina. Skupina opazovalcev, v skladu z dogovorom bodo Ukrajina, Rusija in EU določili po največ 25 strokovnjakov, je bila po podpisu dogovora s strani Ukrajine v nedeljo že pripravljena na odhod na točke, kjer naj bi nadzirali pretok plina, a Rusija ni odprla pipice, saj je najprej želela videti dogovor, ki ga je podpisala Ukrajina. Zdaj se pogajanja, kot kaže, znova začenjajo od začetka.

Stana: Sloveniji plin v torek ali sredo
Slovenija naj bi plin dobila šele v torek ali sredo, je dejal prvi mož Geoplina, potem ko se je razširila novica, da je dogovor podpisala tudi Ukrajina, a po zadnjih zapletih zdaj ni jasno, kdaj bodo evropske države znova dobivale ruski plin.

Ob tem je Alojz Stana dejal, da so razmere v dobavi zemeljskega plina slovenskim odjemalcem stabilne, saj so nabavni viri in poraba usklajeni. Geoplin namreč dobiva plin iz skladišč iz Avstrije in prek nabavnih poti iz Alžirije. Direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač pa je pojasnil, da je sporazum prekinil nočno moro, a Rusom omogoča, da relativno hitro spet najdejo razlog, da prekinejo dobavo. Sporazum se namreč ne nanaša na spor med Rusijo in Ukrajino, temveč le na spuščanje plina skozi Ukrajino.

Najprej v Moskvo, potem v Kijev
Predsedujoči Svetu EU-ja češki premier Mirko Topolanek se je v soboto v Moskvi sešel z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom, ki je po večurnih pogajanjih podpisal sporazum o opazovalcih EU-ja, ki bodo nadzirali pretok ruskega plina prek ozemlja Ukrajine. Ta je Rusiji očitala, da želi doseči popolni nadzor nad ukrajinskim plinovodom. Po celonočnih pogajanjih z ukrajinsko stranjo je v nedeljo dogovor, kot kaže z dopolnili, podpisala še ukrajinska premierka Julija Timošenko.

Slovaška spet zaganja jedrsko elektrarno
Zaradi prekinitve dobave plina je prizadetih 18 držav, najhuje je v državah jugovzhodne Evrope. O resnih težavah poročajo tudi iz Slovaške. Oblasti so sporočile, da bodo vnovič zagnali jedrski objekt Jaslovske Bohunice, ki so ga morali zapreti v skladu z zahtevo Evropske unije, saj bodo le tako lahko omogočili stabilnost električnega sistema.

Hrvaška strogo omejila dobavo plina
Hrvaški distrubuter zemeljskega plina Plinacro je včeraj ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, razen zaščitenim porabnikom, med katere sodijo gospodinjstva, bolnišnice, šole, vrtci in druge javne ustanove. Na hrvaškem gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da so ustavili dobavo plina 600 velikim porabnikom zaradi povečane porabe ob nizkih temperaturah. Odjemalci se namreč niso držali predpisanih omejitev.

Pomanjkanje plina povezuje Balkan
Plinska kriza je, kot kaže, otoplila hladne odnose na Balkanu, pišejo hrvaški mediji. Srbija je nekaj plina posodila BiH-u, ki ga je plinska kriza hudo prizadela, o energetskem razvoju Srbije in Hrvaške pa sta po telefonu govorila srbski predsednik Boris Tadić in hrvaški premier Ivo Sanader, ideja hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, da bi Hrvaški dolgotrajno problem energije rešil Katar, pa je dobil podporo v BiH-u. "Zelo rad bi videl, da bi delegacija strokovnjakov iz Hrvaške in BiH-a odpotovala v Katar, da bi katarske kolege pozvala, naj pridejo k nam in še enkrat analizirajo lokacije." Šlo naj bi za lokacije na Krku in Pločah, kjer bi bile zaloge plina za širšo regijo.

Prva tožba zaradi plinske krize
Iz Madžarske so sporočili, da je njihov plinski distributer Emfesz sprožil tožbo proti ukrajinskemu podjetju Naftogaz, saj ga obtožuje odgovornosti za 30-milijonsko škodo zaradi popolne prekinitve dobave ruskega plina. Ker Emfesz plina dobaljva še nekaterim plinskim družbam, ni izključena možnost, da bodo njegovi tožbi sledile še druge, kar bi lahko Naftogazu in Gazpromu povročilo precej težav.

B. R./K. T.