Zamisel Nemčije, ki je po odločitvi ameriške bonitetne agencije Standard & Poor's, da zniža bonitetno oceno devetim evropskim državam, pozvala k ustanovitvi evropske bonitetne agencije, ga tako ni prepričala: "Ne vem. To se da urediti tudi na primer znotraj Evropske centralne banke."

Verjame namreč, da bi morali tovrstne institucije ignorirati. "Tisti, ki naloži svoj denar, se najbrž sam pozanima, kakšno je stanje, in ne vem, zakaj bi se moral ozirati na njihove ocene," je ponazoril. "Je pa res, da jih je težko ignorirati, saj moraš biti sam dovolj avtonomen in prepričan o sebi," je dodal.

"Moje mnenje o agencijah sicer ni dobro. To so precej škodljive institucije, njihova zgodovina ni najboljša. Če drugega ne, so te agencije ameriške toksične papirje ocenjevale z AAA, podobno delale na primerih nekaterih podjetij, ki so nato bankrotirala, obenem pa še same sodelovale v nekaterih projektih, v katerih so bile istočasno ocenjevalci in svetovalci," je spomnil Mencinger.

S & P bonitetno oceno znižal tudi Sloveniji
Standard & Poor's je v petek bonitetno oceno znižal Sloveniji, Franciji, Slovaški, Avstriji, Malti, Španiji, Cipru, Italiji in Portugalski. Ocenil je namreč, da voditelji omenjenih držav niso storili dovolj za rešitev dolžniške krize. Najvišjo bonitetno oceno (AAA) je uspelo obdržati le Nemčiji, Finski, Nizozemski in Luksemburgu. Medtem pa je agencija Moody's potrdila najvišjo bonitetno oceno Francije pri AAA. Najvišjo oceno Francije je ohranila tudi agencija Fitch, tretja izmed vodilnih bonitetnih agencij.

Nemčija je ob teh dogodkih pozvala k oblikovanju neodvisne evropske bonitetne agencije. "Evropa mora pokazati, da se je sposobna zoperstaviti bonitetnim agencijam. Trgi komaj zadihajo, ko jih njihove ocene spet potisnejo v negotovost," je dejal nemški zunanji minister Guido Westerwelle.

Donosnost slovenskih obveznic celo nekoliko upadla
Znižanje slovenske bonitetne ocene sicer ni vplivalo na zahtevano donosnost slovenskih obveznic, saj je ta nekoliko upadla in je ob 12. uri znašala 7,10 odstotka, kar je pol odstotne točke manj kot v petek. Še vedno pa ostaja nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki jo je dosegla prejšnji teden in ki velja za tisto mejo, po kateri donosnost ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.

So se pa v ponedeljek zvišale zahtevane donosnosti na italijanske in španske desetletne obveznice. Povprečna obrestna mera na italijanske obveznice je bila ob 12. uri pri 6,43 odstotka (v petek pri 6,28 odstotka), zahtevana donosnost na španske obveznice pa je znašala 5,16 odstotka (v petek 5,07 odstotka).

Donos do dospelosti nemških obveznic, ki veljajo za najvarnejše v Evropi, je medtem po podatkih NLB-ja ob 12. uri znašal 1,77 odstotka (v petek pri 1,81 odstotka). Pribitek slovenskih na referenčne desetletne nemške obveznice je s tem znašal 5,33 odstotne točke, kar je 0,01 odstotne točke manj kot v petek.