Predsednik uprave največjega slovenskega trgovca Toni Balažič je v torek ob predstavitvi lanskega poslovanja izpostavil nujnost, Mercator narediti vitkejši in racionalnejši, s precej manjšo administracijo.
Balažič je v pogovoru za Finance pojasnil, da so se oktobra lani začeli pogovarjati s socialnimi partnerji, saj v prihodnje načrtujejo znižanje stroškov dela zaposlenih v režiji za okoli 15 odstotkov, to je dobrih 200 ljudi. "V okviru tega procesa se bomo trudili režijskim delavcem zagotoviti nadaljnje delo v skupini Mercator, predvsem v operativi," je zatrdil.
Lansko leto je namreč skupina Mercator končala 104 milijoni evrov izgube. Večina te vsote izhaja iz slabitev in odpisov, 40 milijonov pa je izgube iz poslovanja.
Ekonomist Sašo Polanec je takšen razplet dogodkov pričakoval.
"Marže so bile v preteklosti previsoke"
Kot je povedal za MMC, so v Mercatorju pod prejšnjimi upravami premalo poudarjali pomen cen in se oddaljili od konkurence, posledično je tržni delež padel. "Marže so bile v preteklosti previsoke," je zatrdil Polanec, Mercator pa je izgubljal cenovno bitko ne le z diskontnimi trgovinami, temveč tudi z ostalimi trgovci.
Število zaposlenih v skupini bo Mercator zmanjšal za od 800 do 1.000. "Kadrovsko je bil v nekaterih predelih nedvomno preobilen, kar je treba skrčiti. Kje točno, najbolje vedo v Mercatorju samem," je komentiral ekonomist.
Balažič je v pogovoru za oddajo Odmevi razkril, da se bo podjetje v boju za ponovno dobičkonosnost ponovno bolj posvetilo malim, "sosedskim" trgovinam. Kar so nekoč Mercatorju pripisovali kot slabost, je po Balažičevi oceni danes njegova velika prednost. Polanec se s tem deloma strinja - delež starejših v populaciji se vse bolj povečuje, starejši pa so bolj naklonjeni lokalnim trgovinam.
Težavo Polanec ponovno vidi v cenovni učinkovitosti. Mercator navadno ponuja širok asortiman izdelkov, zato cene ne morejo biti tako nizke kot v velikih trgovinah - razen če ne bo podjetje doseglo večjih prihrankom pri povečani učinkovitosti.

221 evrov na delnico - nikoli več?
Kar Mercator zares potrebuje - tu se Polanec strinja z upravo - je stabilno, strateško lastništvo podjetja. Balažic namreč ravno v lastniški nestabilnosti vidi enega od razlogov za današnje težave podjetja. Še letos se utegne znova sprožiti postopek prodaje Mercatorja in ponovno se kot enega glavnih kupcev omenja hrvaški Agrokor. Le da po precej nižji ceni od v zadnje ponujenih 221 evrov na delnico - Polanec zaradi zaostrenih tržnih razmer meni, da takšne cene še dolgo ne bodo več možne.

"Problem številnih lobijev"
Polanec še ocenjuje, da se utegne prodaja ponovno precej zaplesti. Pa ne toliko zaradi politične nestabilnosti, kot zaradi "problema številnih lobijev". Obstaja namreč "zelo močna interesna skupina dobaviteljev, ki bi želeli v Mercatorju ohraniti svoj položaj", a ne bi bilo zadostno učinkoviti s prodajo drugje, je sklenil.

Damijan: Napačnost obrambe pred prevzemom
Na dogajanje se je na svojem blogu odzval tudi ekonomist Jože P. Damijan. V morebitni skorajšnji prodaji bo novi strateški lastnik dobil Mercator zelo, zelo poceni, saj je podjetje od lani izgubilo že skoraj polovico vrednosti, je zapisal. To vpliva tudi na bilance podjetja. "Tudi to je eden izmed razlogov, kot sem napisal že lani, zakaj bi morali štiri ključne šarlatane iz lanske obrambne akcije – Žigo Debeljaka, Boruta Jamnika, Cvetko Selšek in Franceta Križaniča – namočiti v katran in perje in jih poslati na sramotilni sprehod po ljubljanskih ulicah," je zapisal.

Podatki poslovanja Mercatorja po njegovem potrjujejo, kar so neformalno vedeli že dlje časa: da je Mercator premalo fokusiral poslovanje na osnovno dejavnost, da se ni primerno odzval na agresivno konkurenco (ne samo na nizkocenovne diskonte) ter da je v bilancah "skrivala okostnjake", med drugim v obliki prevrednotenih nepremičnin.

Damijan v predstavljenih podatkih podjetja pogreša podatek zadolženosti glede na sredstva, ki pa je bil predstavljen v prejšnjih letih. "Prav tukaj se namreč skriva ena izmed napak Mercatorjeve ekspanzije še iz Jankovićevih časov, ki jo je tako veselo nadaljeval tudi Debeljak. Breme financiranja in refinanciranja teh obveznosti predstavlja ključno coklo prihodnjega Mercatorjevega razvoja," je zapisal.

Kje bo Mercator odpuščal?
V trgovinah števila zaposlenih po besedah prvega moža Mercatorja, Tonija Balažiča, ne nameravajo zmanjševati, skoraj vse poslujejo pozitivno. Odpuščanje sicer ne bo dovolj, da bi Mercator znova postal normalna družba. Balažič poudarja, da je to šele prvi korak, ni pa odpuščanje odločilno, da bo Mercator spet dobičkonosen. "Optimizirati moramo nabavne poti, logistiko, imeti drznejši tržni nastop. Do leta 2016 moramo prihraniti 80 milijonov evrov," je dejal.