Kot napoveduje minister za gospodarstvo Robert Habeck, je država zagotovila energetsko oskrbo tudi brez ruskih energentov, a največja težava nemškega gospodarstva ostajajo pomanjkanje kvalificirane delovne sile in visoki stroški energije.

Okrevanje nemškega gospodarstva po omejitvah zaradi pandemije je grobo presekala vojna v Ukrajini. Nemška vlada se je na energetsko krizo – pomanjkanje energentov in visoke cene – odzvala razmeroma hitro, predvsem pa velikodušno z 200-milijardno pomočjo podjetjem in gospodinjstvom, ki pa je po mnenju našega sogovornika, Stefana Koothsa, odgovornega za gospodarske napovedi na gospodarskem inštitutu v Kielu, ki tudi svetuje nemški vladi, preširoka in malo ciljno usmerjena. "To je preveč široko in s tem se podpira tudi zasebnike, ki te pomoči ne potrebujejo, kar pomeni, da se s tem povečuje kupna moč v delu zasebnega sektorja, kar sproža inflacijo. Morali bi biti bolj ciljno usmerjeni, da bi ostali v stabilnih vodah."

Nemčiji se napoveduje obdobje stagnacije, gospodarska rast naj bi bila letos, predvsem v drugi polovici, višja, na letni ravni le 0,3-odstotna, leta 2024 pa le en odstotek višja, in še za to bo morala nemška politika narediti veliko domačih nalog, ocenjuje Kooths. "Predvsem se je treba energetske krize drugače lotiti, predvsem je treba okrepiti ponudbo, potrebujemo več virov energije kot doslej, to vključuje tudi dolgoročne pogodbe za terminale z utekočinjenim plinom, tudi jedrskih elektrarn ne bi smeli pustiti, da se zaprejo, ampak nasprotno, premisliti, da vseh šest jedrskih elektrarn znova vključimo v omrežje."

Podaljšanje roka jedrskim elektrarnam podpira tudi večina Nemcev. Na nemškem finančnem ministrstvu, ki ga vodi Christian Lindner iz liberalnih Svobodnih demokratov, pripravljajo strategijo za povečanje konkurenčnosti Nemčije, ki predvideva tudi podaljšanje obratovanja trem jedrskim elektrarnam, pa tudi davčne razbremenitve za podjetja, predlogoma, da bi prestavili zvišanje cen ogljikovega dioksida leta 2024 in odpravili prepoved t. i. frackinga (hidravličnega lomljenja), Zeleni v vladi nasprotujejo. Napovedi za prvo polovico leta 2023 niso dobre, a že v drugi polovici napovedujejo manj negotovosti, bistveno zvišanje plač in nižanje inflacije.