Na tekmovanju Virtual Steelmaking Challenge v Bruslju sta zmagala v kategoriji študentov, hkrati pa je bil njun rezultat tudi boljši, kot so ga dosegli zmagovalci v kategoriji mladih inženirjev. Oba sta študenta 3. letnika Inženirstva materialov na Oddelku za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. O veliki odmevnosti dogodka in pomenu za jeklarsko industrijo priča podatek, da je priznanja podelil Aleksej Mordašov, predsednik Svetovnega jeklarskega združenja in prvi mož koncerna Severstal.
MMC se je pogovarjal z obema zmagovalcema.

Kako je potekalo tekmovanje?
V dveh delih. Regijsko tekmovanje je bilo novembra in je potekalo po internetu, svetovno prvenstvo pa je bilo prejšnji teden v Bruslju. Regijsko tekmovanje je potekalo dvakrat po 24 ur, prijavljenih je bilo 17 ekip iz Naravoslovnotehniške fakultete pod mentorstvom dr. Matjaža Knapa. Fakulteta nam je zagotovila prostor in internet, v katerem smo lahko ves čas tekmovanja izboljševali postopke in rezultate izdelave jekla. Prišli smo skoraj do optimalnih rezultatov in na koncu je bilo kar devet ekip z naše fakultete v prvi deseterici naše regije.

Na svetovno prvenstvo so se uvrstili vsi zmagovalci petih regij, ki so bili razdeljeni na kategoriji študentov in mladih inženirjev. Midva sva se tja uvrstila kot zmagovalca študenstke kategorije Evrope in držav nekdanje Sovjetske zveze. Drugi del tekmovanja je potekal v fizični prisotnosti tekmovalcev, ki smo bili zbrani v hotelu Amigo v centru Bruslja. Na voljo smo imeli dve uri in pol časa in onemogočena nam je bila vsa zunanja pomoč. V nasprotju z regijskim tekmovanjem smo morali na svetovnem prvenstvu simulirati različen postopek v izdelavi jekla. Zmagati nama je uspelo v konkurenci 1.148 ekip iz 37 držav.

Kaj sta naredila tako izjemno, da vama je to prineslo zmago?
Glavna prednost, ki nama je prinesla zmago, je bila sproščenost in sposobnost reševanja problemov s hitrimi in praktičnimi odločitvami, kar lahko pripiševa temu, da imava oba že nekaj delovnih izkušenj, kjer se srečuješ z realnimi problemi in na katere moraš najti hitre in ekonomične rešitve.

Na tekmovanju zmaga tisti, ki naredi jeklo najceneje. Kako vama je uspelo, da sta stroške na tono jekla znižala na samo 23,13 dolarja? V čem je skrivnost?
Uspelo nama je zelo dobro optimirati kemično sestavo jekla na spodnjo določeno mejo in s tem sva prihranila denar pri surovinah. Poleg tega sva skrajšala procesno pot in prihranila pri energiji in ceni uporabe naprav.

Sta v Bruselj že prišla z vso izdelano strategijo, kako zmagati? Sta vedela, da imata najboljšo idejo ali pa vendarle nista pričakovala zmage?
Pred Brusljem sva izdelala približen načrt reševanja problemov za različne simulacije in si razdelila vloge, s čimer sva ogromno prihranila pri času, kar nama je omogočilo optimiranje procesa na samem tekmovanju. Tekmovanje sva vzela kot nov izziv, ki sva ga hotela čim bolje izkoristiti. Zmage vsekakor nisva pričakovala, predvsem zaradi rezultatov regijskega tekmovanja, kjer so kitajski predstavniki premočno zmagali.

Kakšna je bila denarna nagrada za prvo mesto?
Denarna nagrada za zmago je bila 1000 evrov, vendar sta bolj kot denar pri tem pomembni zanimiva izkušnja in referenca za prihodnost.

Po rezultatu sodeč, sta našla res daleč najkonkurenčnejšo rešitev, saj je najbližji zasledovalec tono jekla virtualno izdelal po ceni skoraj 31 dolarjev. Vaju je presenetilo, da sta premočno zmagala?
Tudi sama sva bila presenečena nad izidom tekmovanja, saj res nisva pričakovala zmage. Je pa res, da je bilo celotno tekmovanje organizirano na zelo visoki ravni, poleg tega pa so tekmovanje opazovali tudi predstavniki industrije in vseskozi so bili okoli snemalci in fotografi, kar je samo še večalo pritisk na tekmovalce. Zato lahko rečeva, da če nisi ostal zbran celotno tekmovanje, ti je hitro zmanjkalo časa za optimizacijo procesa.

Kaj je rekla konkurenca?
Konkurenca je bila predvsem presenečena, saj mnogi sploh niso vedeli, kje je Slovenija, kaj šele, da kaj pomeni v jeklarski industriji.

Kakšen pomen ima to svetovno prvenstvo za jeklarsko industrijo?
Omogoča stik med bodočimi in mladimi inženirji z vsega sveta med seboj in z veliki jeklarskimi podjetji, ki so združeni v Worldsteel association (Svetovno jeklarsko združenje), ta pa organizira to tekmovanje. Tekmovanje je tudi dobra odskočna deska za tekmovalce, da se približajo tem podjetjem.

Ali lahko vajina simulacija v resnici pripomore k znižanju stroškov v industriji?
Resnici na ljubo ne more, ker je primarni cilj teh simulacij učenje jeklarski procesov, ki pa so v tem primeru nekoliko poenostavljeni. Poleg tega simulacije ne upoštevajo ravno vseh parametrov, ki so pomembni pri realni izdelavi jekla. Če bi želel doseči uporabne rezultate za industrijo, bi moral simulacijo programsko prilagoditi posamezni jeklarni, kar pa ta ne omogoča.

So slovenski proizvajalci jekla dovolj konkurenčni in prepoznavni na svetovnem trgu? Je naše jeklo v svetu dovolj cenjeno?
Jeklo slovenskih proizvajalcev je po svetu zelo cenjeno, ker proizvajajo predvsem visokokvalitetno jeklo z veliko dodano vrednostjo in tako jeklo zna izdelati zelo malo podjetij na svetu. Zato lahko kljub dokaj majhni letni proizvodnji kljubujejo recesiji in zagotavljajo delovna mesta.

So delovna mesta v tej industriji stabilna?
Področje materiala in metalurgije v Sloveniji zagotavlja stabilna delovna mesta in je z inženirji te stroke celo podhranjeno. To lahko pripišemo majhnemu vpisu študentov na naš program Inženirstva materialov na Naravoslovnotehniški fakulteti, ker predvsem za metalurgijo velja napačno prepričanje, da je to umazano in težaško delo. V nasprotju s tem pa je študij materialov in metalurgije v Zahodni Evropi zelo cenjen in perspektiven, saj omogoča nenehne raziskave in razvoj novih materialov.

Kaj nameravata po končanem študiju? Ostati v Sloveniji ali oditi v tujino?
Študij je zelo raznolik in interdisciplinaren, tako da imava ogromno odprtih možnosti za prihodnost.