Izjav po srečanju Millerja in Janše ni bilo, tema pogovorov pa je bil plinovod Južni tok, ki bo ruski zemeljski plin mimo Ukrajine pripeljal v Evropo, tekel po bo tudi čez Slovenijo. Neznanka je zaenkrat tudi vsebina pogovov s predsednikom republike.

Tudi s predstavnikom slovenskih Plinovodov?
Prvi mož Gazproma naj bi se sešel tudi s predsednikom uprave družbe Plinovodi Marjanom Eberlincem. Omenjeni družbi sta namreč marca lani podpisali sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija, skupno podjetje pa še ni ustanovljeno.
V Plinovodih vsebine srečanja niso želeli razkriti. Pojasnili so le, da projekt Južni tok na slovenskem ozemlju napreduje skladno z načrtovanimi dejavnostmi, niso pa povedali, kdaj naj bi bilo skupno podjetje ustanovljeno. Prav tako niso podali podatkov o trasi, zmogljivosti in ceni plinovoda v Sloveniji.

Južni tok ne bo šel čez Avstrijo?
Januarja se je sicer Gazprom odločil, da se bo gradnja Južnega toka začela decembra letos, in ne leta 2013, kot je bilo sprva predvideno. Dokončna odločitev o trasi plinovoda pa še ni znana, na končnem zemljevidu trase plinovoda pa naj bi bile Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni.

Mednarodne sporazume o sodelovanju pri gradnji plinovoda so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. S Turčijo pa je Rusija decembra lani podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda skozi turške ozemeljske vode oz. po dnu Črnega morja. Projektu se je v začetku februarja pridružila tudi Črna gora.

Plinovod, katerega gradnja je ocenjena na okoli 16,5 milijarde evrov in po katerem naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015.