Konec februarja je začel veljati zakon o minimalni plači, v skladu s katerim se je minimalna plača povečala na 734,15 evra bruto, kamor se vključujejo osnovna plača delavca za določen mesec in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo prek polnega delovnega časa. Poleg tega se v minimalno plačo ne vštevajo prejemki, ki imajo naravo povračil stroškov v zvezi z delom, kot so dnevnice, terenski dodatki, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano med delom, pa tudi ne regres za letni dopust.

Letos zaradi trajnih presežkov ali stečajev delo izgubilo manj ljudi kot lani
Gospodarska zbornica Slovenije je napovedovala, da se bodo zaradi dviga minimalne plače zapirala podjetja, proizvodnja naj bi se selila v tujino in povečalo naj bi se število brezposelnih. Omenjali so celo 70.000 več brezposelnih.

Številke so nekoliko drugačne. Od januarja do julija letos je zaradi trajnih presežkov ali stečajev delo izgubilo 12.928 delavcev, medtem ko je bila številka lani za tretjino višja in je znašala 18.846 delavcev, so pred časom sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi brezposelnost v celoti se ni bistveno povečala. Januarja letos je bilo registriranih brezposelnih 99.591, septembra letos pa 97.908, kar je 10,8 odstotka več kot leto prej. Podatki zavoda za zaposlovanje še kažejo, da je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta na zavodu v povprečju prijavljenih 98.835 brezposelnih, kar je 18,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju leto prej, a o desettisočih več brezposelnih vendarle ne moremo govoriti.

"Razlogi za zapiranje podjetij niso zgolj v dvigu minimalne plače"
Na GZS-ju so pol leta po dvigu minimalne plače nekoliko spremenili argumente in za MMC povedali, da razlogi za zapiranje podjetij ali blokade njihovih računov, odpuščanja niso in ne morejo biti zgolj v dvigu minimalne plače. Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je dejala, da je razlogov praviloma več, med njimi tudi nelikvidnost, obseg naročil, ki so še vedno pod ravnijo iz leta 2008, dvig cen surovin, padec prodajnih cen, nedostopnost posojil za prezadolžene ... Dvig minimalnih plač, še posebej pa še večja "uravnilovka", ki jo je povzročil dvig minimalne plače, je le še ena težava več.

Dodala je, da se je število prejemnikov minimalne plače z 16.277 v januarju letos povečalo na 39.858, povprečna plača vseh prejemnikov po kolektivni pogodbi v zasebnem sektorju pa se je povečala s 1.275 na 1.325.

Umar vztraja pri višji oceni o dolgoročnem učinku minimalne plače
Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj je napovedoval črn scenarij. V spomladanski napovedi so zapisali, da bo že v kratkem delo izgubilo 5.151 ljudi, na dolgi rok pa naj bi zaradi višje minimalne plače delo izgubilo 17.169 zaposlenih. Na vprašanje, ali vztrajajo pri svoji napovedi, je direktor Umarja Boštjan Vasle za MMC povedal, da še vedno ocenjujejo, da ima povišanje minimalne plače negativne posledice na zaposlenost. A ob tem prav tako kot GZS priznava, da imajo na gibanje skupnega števila brezposelnih vpliv še drugi dejavniki, med njimi gospodarske aktivnosti, ki so ta trenutek ugodnejše od pričakovanj v začetku leta.

Zato v jesenski napovedi Umarja ugotavljajo, da so letošnji tokovi registrirane brezposelnosti zaradi večjega števila upokojitev in večjih odpuščanj začasno zaposlenih tujcev v gradbeništvu (ki se ne registrirajo med brezposelne) bistveno bolj ugodni, kot so pričakovali spomladi.

Do zakonsko določene minimalne plače do januarja 2012
Ob tem Vasle poudarja, da je dvig minimalne plače povišal stroške dela in oslabil konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar izračuni kazalcev stroškovne konkurenčnosti za prvo polovico letošnjega leta že kažejo. Učinki poslabšanja konkurenčnosti na trgu dela se odrazijo na daljši rok, zato tudi dolgoročna ocena Umarja o učinku minimalne plače na brezposelne ostaja relativno višja.

Delodajalci pa se lahko v skladu z zakonom odločijo tudi za postopen prehod na zvišanje minimalne plače, a morajo pri tem upoštevati naslednjo dinamiko:
- do 1. marca 2010 654,69 evra,
- do 1. januarja 2011 685,25 evra,
- do 1. januarja 2012 734,15 evra.
O postopnem prehodu na določeno višino minimalne plače morajo z delavci skleniti sporazum, o nameri pa obvestiti Inšpektorat RS za delo.

Sklenjeni sporazumi o postopnem dvigu minimalne plače po dejavnostih

"Učinki dviga minimalne plače so bili velikokrat majhni in omejeni na določene trge dela" Sindikatov glede na dejstvo, da v Sloveniji večina zaposlenih prejema nizke plače, ni presenetilo, da se je število prejemnikov minimalne plače še povečalo. Minimalna plača je po mnenju ZSSS-ja omogočila nekoliko lažje življenje ljudem na spodnjem delu plačne lestvice. Ob tem dodajajo, da so se zavedali, da minimalna plača ne bo povzročila kolapsa slovenskega gospodarstva, pa tudi mednarodne študije do zdaj niso uspele najti negativne povezave med minimalno plačo in zaposlenostjo. "Učinki so bili velikokrat majhni in omejeni na določene dele trga dela," je končala Andreja Poje, samostojna svetovalka za ekonomsko področje v ZSSS-ju.