Vlada je sprejela predlog zakona o minimalni plači, s katerim se ta zvišuje s 460 na 562 evrov neto. Dušan Semolič: V vladi je vendarle prevladal razum, to je uspeh sindikatov.

Vlada je z dvigom minimalne plače po besedah premierja Boruta Pahorja prisluhnila zahtevam sindikatov in ugotovitvam, da zaposleni z najnižjimi dohodki kljub marljivemu delu ne zaslužijo dovoj, da bi lahko normalno preživeli. "Če bi vlada to spregledala, bi pomenilo, da v Sloveniji lahko nekdo dela, pa kljub temu ne zasluži dovolj za dostojno življenje. To bi pomenilo popolno vrednostno distorzijo in pripeljalo do položaja, ko bi se razmere na trgu dela poslabšale v sami osnovi. Delo ne bi bilo več vrednota sama po sebi," je zatrdil.

Spremenjen tudi zakon o dohodnini
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je po seji vlade povedala, da novi znesek minimalne plače, večji za 100 evrov neto oz. 136 evrov bruto, ustreza izračunu vrednosti košarice minimalnih življenjskih stroškov.

Zaradi dviga minimalne plače je treba prilagoditi tudi dodatno splošno olajšavo, zato vlada spreminja zakon o dohodnini. Minister za finance France Križanič je pri tem pojasnil, da bo splošna davčna olajšava za letos povečana z zdajšnjih 2.095 evrov na 3.020 evrov, prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za določanje splošne olajšave, pa bo z zdajšnjih 8.700 evrov zvišan na 10.200 evrov. Zaradi prilagoditve ustreznega prehoda bo spremenjen še drugi prag dohodkov, in sicer s zdajšnjih 10.056 evrov na 11.800.

Minimalna plača: olajšanje delavcev, zaskrbljenost delodajalcev
Zvišanje minimalne plače in sprememba zakona o dohodnini sta ukrepa, ki sta posebej ogorčila delodajalce. Zvišanje minimalne plače z zdajšnjih 460 na 562 evrov naj bi po opozarjanju delodajalcev za podjetja pomenilo 23 odstokov višji strošek, česar si kljub postopnemu zviševanju ne bo mogla privoščiti kar tretjina slovenskih podjetij, poroča Radio Slovenija.

Delodajalci zato opozarjajo, da lahko zaradi tega ukrepa na cesti ostane do 70.000 ljudi. Direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič kot največjo težavo vidi to, da "na vidiku ni novih delovnih mest", saj "ne mikro ne makro podjetja ne razmišljajo o tem, da bi na novo zaposlovala". Mnoga bi lahko prav zaradi tega razloga svoja vrata zaprla.

Delodajalcem v težavah dveletno prehodno obdobje
Vlada delodajalcem, ki bi se lahko zaradi dviga minimalne plače znašli v težavah in odpuščali zaposlene, odgovarja, da je zanje predvideno dveletno prehodno obdobje, kar po besedah Kopač Mrakove pomeni, da morajo delodajalci minimalno plačo v višini 562 evrov uveljaviti najpozneje do 1. januarja 2012.

V prehodnem obdobju so vendarle določeni minimalni zneski, ki morajo biti izpolnjeni: letos mora minimalna plača znašati 510 evrov neto, 1. januarja 2011 pa 530 evrov, leta 2012 pa 562 evrov.

"To je majhen korak pri prerazporejanju bogastva v tej družbi"
Sindikati so z ukrepom seveda zadovoljni, saj so dosegli dvig neto plače, kar naj bi izboljšalo kakovost življenja delavcev. Vendar pa bodo zaradi višje minimalne plače višji tudi nekateri socialni prejemki, kar bo državo stalo dodatnih 18 milijonov evrov in pol.

"To je majhen korak pri prerazporejanju bogastva v tej družbi v korist delavstva," se je na vladno sprejetje ukrepa v zvezi z minimalno plačo odzval prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

V okviru izhodne strategije, ki se začne uresničevati danes in prinaša vrsto ukrepov, ki po mnenju delodajalcev ne bodo imeli želenega učinka, je vlada torej obravnavala prvi sklop zakonov, med katerimi so ne le predlog zakona o minimalni plači ter spremembe zakona o dohodnini, temveč tudi podaljšanje začasnega znižanja plač funkcionarjem.

Pahor izpolnjuje zahteve EU-ja
Temelj izhodne strategije, ki ga je danes sprejel ministrski zbor, je program Pakt stabilnosti in rasti, ki ga mora vlada "dostaviti" Evropski komisiji. Ta namreč napoveduje, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je več kot 100 odstotkov preveč. Bruselj je zato proti Sloveniji (in še 19 drugim članicam povezave) sprožil poseben postopek. Slovenski Pakt stabilnosti bo torej odgovor Slovenije na zahteve EU-ja po zmanjšanju proračunske porabe.