Bonitetna hiša je v petek objavljenem poročilu zapisala, da je Slovenija storila korak naprej z nekaterimi pomembnimi reformami, še posebej pri bančnem in sodnem sistemu ter na področju javne uprave.

Okrevanje bančnega sektorja omogoča podpiranje gospodarske rasti, medtem ko se s spremembami na področju javne uprave krajšajo administracijski postopki in povečuje konkurenčnost. Slovenija je imela po njihovem mnenju tudi resne težave s sodnimi zaostanki, ki pa se počasi odpravljajo.

"Stabilni obeti odražajo uravnotežena tveganja slovenske ocene pri Baa1. Pričakujemo, da bodo ugodni gospodarski trendi dovolili nadaljevanje uravnoteženja javnih financ in zmanjševanje dolga," so zapisali.

"Dvig smo že nekaj časa pričakovali"
"Bonitetne ocene so pokazatelj, da vsi skupaj delamo dobro in da so ukrepi, ki jih izvajamo, pravi. Nikakor to ne pomeni, da smo že na koncu poti. Takšne potrditve nam morajo dati nov zagon in voljo, da sledimo zastavljenim ciljem," je dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

"Tudi dvig bonitetne ocene Moody'sa smo pričakovali že nekaj časa, pa vendar osebno nisem pričakovala dviga za dve stopnji, zato me ta novica še toliko bolj veseli," je dvig še pokomentirala ministrica.

Problematičen zastoj pri reformah
V bonitetni agenciji menijo tudi, da bo pri nekaterih pomembnejših reformah, kot sta zdravstvena in pokojninska, sledil zastoj pri sprejemanju, kar bi v prihodnje lahko negativno vplivalo na javne finance. "Ob parlamentarnih volitvah v prihodnjem letu in počasnih odzivih pristojnih v kratkem ne pričakujemo sprememb na teh področjih," so poudarili.

Moody's Sloveniji za letos napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast. Gospodarska rast postaja vse bolj široko utemeljena in močna - kljub zastoju investicij evropskih sredstev.

Zasebna poraba okreva zaradi izboljšanih razmer na trgu dela in boljšega razpoloženja med potrošniki. Večajo se tudi naložbe podjetij, predvsem izvozno usmerjenih. Izvoz v prihodnje, kot so presodili, ne bo igral tako pomembne vloge v krepitvi slovenskega gospodarstva kot v zadnjih letih.

Slovenski javni dolg, ki je leta 2015 dosegel 82,6 odstotka bruto domačega proizvoda, bo po napovedih bonitetne agencije prihodnje leto upadel pod 75 odstotkov BDP-ja.

Zvišanje bonitetne ocene
Da bi v prihodnje še izboljšali slovensko bonitetno oceno, mora država, kot so še navedli, nadaljevati strukturne in institucionalne reforme. Znaki, da se finančne šibkosti odpravljajo, bi agencijo prisilili, da razmisli o novem zvišanju ocene.

Po drugi strani bi nove težave v bančnem sektorju lahko povzročile znižanje ocene. "Vendar glede na dosedanjo dokapitalizacijo in prestrukturiranje v bankah menimo, da tudi ekstremni dogodki ne bi mogli povzročiti tako negativih gibanj, kot so bila opažena v zadnji finančni krizi," so dodali.

Januarja 2015 je sicer Moody's kot prvi od trojice velikih bonitetnih hiš zvišal oceno Slovenije po krizi. Takrat jo je dvignil z Ba1 na Baa3. Moody's ni edina agencija, ki je letos izboljšala slovensko oceno. Že junija je bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) zvišala bonitetno oceno Slovenije, in sicer za eno stopnjo - z A na A+.